Razgledna spirala
Sassongher (2665 n. m.) – Mogočen stolp nad Corvaro. Stolp, ki je videti kot spirala, ki se neskončno pne v nebo. Razglednik nad dolino Alta Badia.
Po nekaj letih premora sem se letošnje poletje vrnila v Dolomite, zato bom v naslednjih nekaj tednih z vami delila opise vzponov na gore, ki v nas vedno znova vzbudijo željo po nadaljnjem raziskovanju. Dolomiti pač navdušijo; ker so edinstveni in čudoviti. Opisi za vzpone bodo potekali iz vasice Colfosco, tik pod prelazom Gardena.
Za uvod v dolomitsko pravljično pustolovščino predlagam vzpon na hišno goro Corvare in Colfosca, vzpon na Sassongher, ki se kot spirala pne v nebo. Videti je precej težko dosegljiv, a nanj vodi prav lepa, planinska pot.
Zapeljemo se skozi vas Colfosco in parkiramo na parkirišču ob spodnji postaji žičnice, ki pelje do koče Col Pradat. Z vzponom začnemo po asfaltirani cesti, mimo obširnih travnikov, kjer so pozimi smučišča. Asfalt zamenja makadam, ki nas pripelje do koče Edelweiss. Od koče nadaljujemo v smeri markacij št. 4, ob strugi hudournika. Sledi nekaj vzpona v ključih, ko se nam z desne strani pridruži pot iz Col Prada, na razpotju pa zavijemo levo, na kar nas opozori smerokaz Sassongher. Sledimo poti proti severozahodu, mimo kapelice. Naša pot zavije desno in dobi oznako št. 7. V nadaljevanju prečimo strma, ponekod krušljiva pobočja, ki so delno izpostavljena, proti vzhodu. Hodimo pod steno. Načeloma udobna steza, ki nudi fantastičen razgled na pogorje Sella, nas pripelje na škrbino Forcello della Sassongher. Na škrbini nadaljujemo desno. V tem delu je na poti precej grušča, pot je krušljiva in strmo se vzpenja. Po krušljivem delu pridemo do zavarovanega dela, ki ni dolg, je pa dobrodošel. Po koncu zavarovanega dela pot še vedno poteka proti vzhodu. Steza je široka, nato pa se v nekaj okljukih strmo vzpne na vršni greben, kjer se po ravnem sprehodimo do ogromnega križa, ki je na vrhu. Vrh nagradi s čudovitim razgledom na vse strani: od Civette, Marmolade, skupine Sella, Odle špic, Kreuzkofla itd.
Z vrha do škrbine Forcello della Sassongher sestopimo po isti poti, nato pa nadaljujemo po poti številka 7. Vendar le do prvega razpotja. Na razpotju zavijemo levo, na pot št. 5, ki se strmo dvigne, približno 200 višinskih metrov na škrbino de Gherdenacia. Na vrhu škrbine malce sestopimo, pred nami pa se odprejo čudoviti podi, sredi katerih se dviga indijanskemu vigvamu podoben vrh Col dala Sone, 2633 n. m. Nadaljujemo proti koči Puez, po poti št. 5, ki se čez približno 30 minut spremeni v pot 5-15. Ko pridemo do razpotja poti, kjer naša pot št. 5-15 nadaljuje proti koči Puez, zavijemo levo navzdol na pot št. 2, ki je del t. i. Dolomitske visokogorske poti. Zna se zgoditi, da bomo do tega razpotja srečali zelo redke posameznike, na tej poti pa trume ljudi. Po poti št. 2 sestopimo do škrbine de Ciampac Somafurcia, kjer zavijemo levo navzdol na pot št. 4. Pod nami bo jezero de Ciampei, ki pa je bil julija 2018 brez vode oz. zamočvirjen. Nadaljujemo po poti št. 4 do razpotja pod kapelico, kjer prečimo v levo po poti 4a do zgornje postaje kabinske žičnice Col Pradat. Sestopimo po poti št. 3, strmo, a udobno in mehko do parkirišča pri spodnji postaji žičnice, kjer nas čaka jekleni konjiček.
Nadmorska višina: 2665 m
Višinska razlika: 1200 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 4 / 5