Kampiranje

»Šotor ali prikolica, družina z dvema ali tremi otroki, ob prikolici ali šotoru parkirana lada, vročina, mama kuha juho iz vrečke in cvre hrenovke, cela prikolica smrdi, mama se poti, medtem ko kuha, si briše potno čelo, vsi trpijo, ampak samo da so na morju ...«

V takšnem opisu kampiranja, kot ga je objavila ena od uporabnic spleta, se najdemo mnogi, rojeni v času sindikalnih prikolic … A kot nadaljuje omenjena avtorica, kampiranje danes še zdaleč ni več takšno. »Prikolica urejena do potankosti, s klimo in kemičnim straniščem, zajtrke pojemo v prijetni senčki pod baldahinom, v družbi petja čričkov, na kosilo in večerjo gremo ven in si privoščimo. Otroka sta prosta, kamp je varen, jaz pa v ležalnik in noge v luft v prijetnem okolju narave ...«

Podobno razmišlja vse več sodobnih Evropejcev, ki iščejo stik z naravo, odmik iz mestne gneče, aktivno preživljanje prostega časa. Da je kampiranje čedalje bolj priljubljeno, kaže tudi podoba gorenjskih kampov v teh dneh. Kampi so nabito polni, marsikje celo tako, da nove goste sprejemajo samo zgodaj zjutraj, potem pa kamp enostavno zaprejo. In sprehod skozi gorenjske kampe v teh dneh dokazuje, da kampiranje še zdaleč ni več način poceni preživljanja počitnic nižjih slojev. Nasprotno, večina kampistov se pripelje z velikim avtodomom, z moderno prikolico ali spi v razkošnem šotoru z najmodernejšo kamp opremo. Že sama kamp oprema nikakor ni poceni, pa tudi cena nočitve v kampu se lahko primerja s ceno apartmaja; za boljše parcele je tako treba odšteti tudi po 60 evrov na noč.

Kampiranje torej vse bolj postaja način preživljanja počitnic dobro situiranih, modernih družin, ki ne želijo poležavanja na plaži, ampak dni ob morju, jezeru ali v hribih želijo preživeti aktivno. Veliko jih s seboj pripelje kolesa, čolne, supe, podajajo se v hribe ... (O tem, kaj za vraga je narobe s tednom dni poleževanja ob morju s knjigo v roki, pa morda kaj več kdaj drugič.)

Kot ugotavljam, se ljudje delimo na tiste, ki so zaljubljeni v kampiranje, in na tiste, ki nam trpljenje v soparnem šotoru, spanje na trdih tleh, ki ga vsako noč popestri smrčanje (če že ne iz lastnega) iz sosednjega šotora in prenašanje mastne posode do skupnih sanitarij ni ravno definicija sanjskih počitnic.

A morda obstaja rešitev tudi za nas. Glamping! Tudi na Gorenjskem je ponudba vse bolj pestra, glampingi (po definiciji gre za »luksuzno kampiranje«, najpogosteje v lesenih hišicah) rastejo kot gobe po dežju. Moderno kampiranje v večji zasebnosti, z lastnim bazenom ali vsaj kadjo in s ponudbo lokalne kulinarike, ki ti jo prinesejo do vrat. Še vedno v naravi, a v mehki postelji ... Morda naslednje poletje.