Trnič so nekoč prekadili v dimu na odprtem ognjišču, zato je bil nekoliko temnejši, danes ga sušijo v zračnem prostoru in se obarva svetlo rumeno. / Foto: Tina Dokl

Sir, ki ima obliko dojke

Letos so na Veliki planini že četrtič praznovali Dan trniča, posebnega sira, ki se danes uporablja v kulinariki, nekoč pa je simboliziral ljubezen in pastirjem dal znak, da je izbranka pristala na dvorjenje.

Velika planina – Na Veliki planini, kjer pastirji še vedno živijo, kot so nekdaj, dan posvetijo trniču. Trnič je vrsta trdih sirov značilne hruškaste oblike, pripravljajo ga na območju Velike, Male in Gojške planine v Kamniško-Savinjskih Alpah. Izdelan je iz skute, smetane in soli ter okrašen s posebnimi ornamenti, ki jih vtisnejo z reliefno izrezljanimi lesenimi deščicami ali paličicami, pisavami. Trnič so pastirji izdelovali predvsem v 19. in 20. stoletju, uporabljali so ga v vsakodnevni prehrani, pogosto kot dodatek jedem. Danes ga na Veliki planini izdelujejo od junija do septembra, ko je pašna sezona.

Na Dan trniča so obiskovalci poleg pastirskih jedi iz sveže pomolzenega mleka lahko okušali tudi trničevo panakoto na ješprenčkovi solati ter gobovo juho s trničem. V idilični pastirski vasici pred Preskarjevim muzejem je potekala delavnica izdelave trniča, kjer je Sonja Koprivšek s sirarske kmetije Pr’ Gabršk prikazala postopek in oblikovanje trniča, hkrati pa je predstavila njegovo zgodbo. »Pastirji so nekoč namolzeno mleko skisali, odstranili smetano, ga nalili v glinen lonec in ga pustili na ognjišču. Maso so nato odlili v torilo, kjer se je skuta odcedila, dodali sol in masa je bil pripravljena za oblikovanje.« Trnič naj bi imel zelo poseben okus, ker je narejen iz skute in brez sirišča. »Svež trnič ima nežen okus, z zorenjem, ko se posuši, postane zelo trd, zato se uporablja kot parmezan, riba in posipa se predvsem na rižote, testenine, juhe, solate, celo na sladice.«

Posebna zanimivost trniča pa je, da po izročilu simbolizira ljubezen. »Pastirji so trniče jeseni, ob koncu paše, kot dokaz ljubezni in zvestobe podarjali svojim izbrankam, ženam in dekletom,« pojasni Sonja in nadaljuje: »Trnič so vedno izdelovali v paru. Pastirji so enega obdržali, drugega pa podarili izvoljenkam, ki so sir hranile tudi več let. Če je obdarovanka sir sprejela, je bil to znak, da ji lahko dvori. Trnič ima obliko ženske dojke, ker so pastirji med njegovim oblikovanjem mislili na svoje izvoljenke.«

Trnič predstavlja dediščino Velike planine in ker se tamkajšnjim prebivalcem zdi pomembno ohranjati kulturno dediščino, bodo njihovo znanje in tradicijo o trniču ponovno širili 12. avgusta pred Preskarjevim muzejem.