Jadranje je njen način življenja

Komaj devetnajstletna Škofjeločanka Lara Poljšak je bila prejšnji mesec del ameriške jadralne posadke Quantum Racing, ki je v razredu TP52 osvojila naslov svetovnega prvaka. Med vsemi sodelujočimi na prvenstvu je bila najmlajša, vendar z bogatimi izkušnjami, saj je jadranje že od malega njen način življenja.

Portugalski Cascais je bil od sredi junija gostitelj svetovnega prvenstva razreda tp52 – Rolex TP52 World Championship Cascais 2018. Ekipa Quantum Racing je osvojila naslov svetovnega prvaka, na krovu pa je bila tudi Škofjeločanka Lara Poljšak, ki že vse življenje uživa na morju.

»Trenutno študiram turizem na Fakulteti za turistične študije – Turistici v Portorožu. Za ta študij sem se odločila, ker sem tako bližje morju in lažje nadaljujem svojo jadralsko pot. Med študijem živim na naši družinski jadrnici,« pravi Lara, ki je začela jadrati že pri nekaj mesecih, saj sta jo starša, oba jadralca, skupaj z bratom vedno vzela s seboj na družinsko jadrnico. »Z jadranjem je povezana cela družina, tudi starša sta se spoznala v očetovi jadralni šoli,« pravi Lara, ki se je s tekmovalnim jadranjem začela ukvarjati pri devetih letih. »Do lanskega leta so bili treningi precej naporni, saj sem živela v Škofji Loki in smo se morali vsak konec tedna voziti v Portorož. Tekmovati sem začela na optimistu in v tem razredu štirikrat v petih letih zastopala Slovenijo na evropskih oziroma svetovnih prvenstvih. Na optimistu sta bila moja najboljša rezultata četrto mesto na evropskem prvenstvu in drugo mesto na evropskem prvenstvu v ekipnem jadranju. Po 15. letu sem eno leto jadrala v razredu 29er, a je posadka iz različnih razlogov razpadla. Po tem sem morala jadranje za dve leti opustiti, nato pa so mi v klubu dali na razpolago jadrnico Dinghy 12', s katero sem že prvo leto osvojila naslov italijanske prvakinje. Po tem sem se začela počasi vključevati tudi v posadke na večjih jadrnicah. Maja sem v Portorožu srečala Seana Clarksona, člana posadke TP52 Quantum Racing, in vprašal me je, ali bi se želela pridružiti njihovi ekipi, saj so potrebovali še enega jadralca. Te priložnosti nikakor nisem smela zamuditi,« pravi Lara, ki ji bo prvenstvo za vedno ostalo v lepem spominu.

»Prvenstvo je bilo tretja izmed regat serije 52 Super Series za jadrnice TP52. V Cascais smo pripotovali že nekaj dni prej, da smo izvedli nekaj treningov in se bolje spoznali z razmerami. Regate so se začele v torek in že prvi dan smo prevzeli vodstvo, ki smo ga obdržali vse do konca. Najbolj napet je bil zadnji dan. Vsi smo bili že zelo utrujeni, saj smo bili vsak dan na vodi vsaj pet ur. Naša prednost se je zmanjšala na le tri točke, a smo z zmago v zadnjem plovu vodstvo spet povečali in si tako zagotovili naslov svetovnih prvakov. Zasluga za zmago gre celotni ekipi, predvsem pa taktiku Terryju Hutchinsonu in krmarju Deanu Barkerju. Tudi v sanjah si ne bi mogla zamisliti boljše posadke, ki sestoji iz samih slavnih imen v jadralskem svetu,« pojasnjuje Lara, ki je trenutno z družino na križarjenju, že kmalu pa jo čakajo nove tekme.

»Konec avgusta me čaka še ena regata iz serije 52 Super Series na Mallorci, zadnja pa je na sporedu konec septembra v Valenciji. Med tema regatama bom za dva tedna odšla na Gardsko jezero in se tam udeležila regat Trofeo Gorla in 100miglia. Oktobra pa so me povabili še na svetovno prvenstvo v razredu Melges20 na Sardiniji,« načrtuje Lara in dodaja: »Jadranje meni in moji družini pomeni način življenja. Že od mladih nog smo se vsak konec tedna vozili na morje. Upam, da bo ta šport nekoč postal tudi moj poklic. Morda v turističnem sektorju, morda pa mi bo uspelo postati tudi poklicna jadralka. Za zdaj mi kar dobro kaže.«