Pet rodov (od leve): prababi Jožica, praprababica Antonija, dedi Robert, ati Žiga z Nikom v naročju in mamico Karin ob sebi / Foto: družinski arhiv

Nik začenja peto generacijo

Sedmega junija letos je na svet prijokal deček Nik in dopolnil peto generacijo družin Mravinec - Prdan.

Kranj – Gospa Antonija Mravinec (rojena Bajželj) z letnico rojstva 1927 je leta 1952 rodila svojega drugega otroka, hčerko Jožico Mravinec, poročeno Prdan. Leta 1969 je ona rodila sina Roberta, ki se mu je v njegovi takratni zvezi z Matejo Kramar leta 1992 rodil sin Žiga. On in njegova izvoljenka Karin Posavec pa sta 7. junija letos postala starša malemu Niku in s tem lepo zaobjela pet generacij. Antonija je tako postala Niku praprababica, Jožica prababi, Robert je Nikov dedi, Žiga pa ati. Za zdaj so vse generacije še pri zdravju in pogumno čakajo šesto.

Tako nam je zgodbo petih generacij družin Mravinec - Prdan predstavila Ana Grmič, hči Antonije Mravinec, sestra Jožice Prdan, teta Roberta Prdana ... potem pa že nastane zmeda s poimenovanjem sorodstvenih razmerij med generacijami. Primerov petih generacij ni prav veliko, zato so vredne časopisne objave. Prva v verigi petih generacij, 93-letna Antonija, ki živi na Kokrici, se še vedno dobro drži, kot naročnica Gorenjskega glasa je vestna bralka in reševalka križank. Druga, Jožica, je postala mama že v srednješolskih letih, kar v tistih časih ni bilo lahko. Zaposlila se je v Iskri in tam dočakala upokojitev, spomin na težke čase pa je Kranjčanka potisnila v ozadje in se veseli svojega nasledstva. Sin Robert, ki živi v Tržiču, je po poklicu gozdar, njegov sin Žiga pa voznik, ki pogosto vozi tudi na mednarodnih linijah. Kdove kam bo življenje pripeljalo trenutno najmlajšega tega rodu, malega Nika? Ko se pomenkujemo s prababico Jožico in njeno sestro Ano, razkrijeta, da sta tudi onidve imeli praprababico. To je bila Katarina Koder, v preteklosti pastirica v Kokri, ki je nazadnje živela v Britofu in umrla nekaj pred svojim stotim rojstnim dnem. O njej je ob njenem 99. rojstnem dnevu kot o trdoživi korenini pisal tudi Gorenjski glas.

Očitno ima ta rod dobre gene in se nemara tudi naslednikom obeta dolgo življenje.