Ujetniki omrežij

»Vas muči vtis, da ste na robu? Da ste, kot se reče, outsider? Če se kot outsider počutite čisto dobro, ni razlogov, da bi ukrepali. Če pa menite, da sodite bolj proti središču, je receptov več. Število stikov, ki jih imate, je seveda pomembno. A če si želite priti proti središču sveta ali domovine, potem vzpostavljajte stike z ljudmi, ki so povezani z velikim številom ljudi. Ni isto, če imate v telefonskem imeniku deset imen, ki imajo v svojem telefonskem imeniku tri imena, ali pa deset imen, ki imajo v imeniku tisoč imen. V življenju je eno najpogostejših vprašanj: ''Ali poznaš koga, ki …'' Obstaja večja verjetnost, da bo znanec, ki ima v imeniku tisoč številk, poznal tistega, ki … / Povezovanje z ljudmi, ki so tudi sami dobro povezani, je dobra strategija za pot proti središču. Ni pa edina strategija. Velja si ogledati nenavadno biografijo Janeza Drnovška. Ko je kandidiral za predsednika SFRJ, se je vsem zdelo, da je outsider. In res je bil. Ni pa res, da je bil na obrobju enega samega omrežja. Bil je štirikratni outsider. Bil je na robu etablirane politike, nomenklature, če hočete, ker je bil poslanec v zvezni skupščini. Bil je na robu alternativne politike, ker ga je v predsedniško tekmo lansirala ZSMS. Bil je na robu gospodarskega omrežja moči, ker je bil pred vstopom v profesionalno politiko perspektiven bančnik v trboveljski banki. In bil je na robu akademskega omrežja, ker se je poglobljeno ukvarjal s svetovno dolžniško krizo. S tem, ko je povezal robove štirih svetov – nomenklaturo, politično alternativo, gospodarstvo in akademsko sfero – se je ob kandidaturi za predsednika SFRJ znašel v središču.« (Str. 266)

Ljudje po eni strani pripadamo malim družbenim skupinam, kakršna je družina, po drugi pa velikim grupacijam, kakršne so nacije. V novi knjigi Alija Žerdina, ki se bere kot kaka sociološka detektivka, pa je pred nami drug pogled na človekov položaj v družbi, ki nam pokaže, kako se povezujemo (ujamemo) v različna družbena omrežja (social network). Primer predsednika Drnovška je zdaj že malo arhaičen, zdaj so moderna družabna omrežja tipa Facebook. Z njihovo pomočjo je mogoče sklicati tudi velika protestna zborovanja, kakršni sta bili na trgu Tahrir v Kairu (2011) ali na Kongresnem trgu v Ljubljani (2013). Ko so pred tridesetimi leti sklicevali seje Odbora za varstvo človekovih pravic na istem trgu, pa so si sklicatelji pomagali z naslovi številnih posameznikov in organizacij, ki so v osemdesetih podpisovali razne peticije in nas naposled »ujeli« v omrežje Odbora …