Bratje kapucini v samostanu v Škofji Loki, kjer je nastal Škofjeloški pasijon očeta Romualda Marušiča. / Foto: Tina Dokl

Od tod prihaja Škofjeloški pasijon

Od letošnjega julija je tudi škofjeloški kapucinski samostan vpisan v nacionalni register kulturne dediščine kot duhovni nosilec dediščine Škofjeloškega pasijona. Ta je bil sicer kot prva enota te vrste vpisan v register že leta 2008.

Škofja Loka – Kapucinski samostan Škofja Loka je bil 3. julija letos uradno vpisan kot nosilec enote nesnovne dediščine Škofjeloškega pasijona v Registru nesnovne dediščine Slovenije, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, strokovno pa zanj skrbi Slovenski etnografski muzej. Pred časom nas je o tem obvestil Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka. Naj spomnimo, da je bil Škofjeloški pasijon leta 2008 kot prva enota vpisan v slovenski register nesnovne dediščine, kot njegov nosilec pa je bila vpisana Občina Škofja Loka. Prvega decembra 2016 pa je bil pasijon kot prva slovenska enota vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Nacionalni register kulturne dediščine so letos na pobudo nekaterih posameznikov in kapucinov dopolnili in vanj vnesli tudi Kapucinski samostan Škofja Loka, kajti loški kapucini so nosilci duhovne dediščine Škofjeloškega pasijona. Besedilo patra Romualda Marušiča, ki ga je napisal leta 1721 prav v škofjeloškem kapucinskem samostanu, še danes hranijo v tamkajšnji knjižnici. V Registru nesnovne dediščine Slovenije je pri opisu dejavnosti loških kapucinov med drugim zapisano, da ima pri varovanju dediščine Škofjeloškega pasijona kapucinski samostan pomembno vlogo, bratje kapucini pa so po svojem duhovnem izročilu varuhi duhovne vsebine pasijona in skupaj z Občino Škofja Loka soodgovorni, da Škofjeloški pasijon ostane zvest prvotnemu namenu, oznanilu božje ljubezni v Jezusu Kristusu in povezanosti ljudi med seboj. V samostanski knjižnici je javnosti na ogled stalna predstavitev o Škofjeloškem pasijonu, ki jo je pripravilo Muzejsko društvo Škofja Loka. V muzejskem društvu dodajajo, da gre za pomembno dopolnitev vpisa, ki loškim kapucinom tudi navzven in formalno priznava status varuhov duhovne vsebine Škofjeloškega pasijona.

Kako vpis v nacionalni register kulturne dediščine dojemajo v samostanu? »To je pomembno dopolnilo, ki Škofjeloški pasijon zaokrožuje v celoto. S tem dobiva še drugi, duhovni steber, na katerem Škofjeloški pasijon sloni in hodi po Škofji Loki in svetu. Trenutno se morda še ne zavedamo dovolj veličine tega vpisa, ne le za naš samostan in Škofjo Loko, temveč za Slovenijo in svet,« je o tem povedal predstojnik loških kapucinov brat Jožko Smukavec. V nacionalnem registru kulturne dediščine je danes vpisanih 65 enot, ki imajo po enega ali več nosilcev, te vrednote pa usklajuje etnografski muzej, ki je tudi predlagal, da se register revidira z novostmi, ki jih je od vpisa leta 2008 prinesel čas. »Dopolnitev je bila spodbujena tudi z vpisom v Unescov seznam nesnovne svetovne dediščine leta 2016,« pa pravi Aleksander Igličar, ki je bil s sodelavci z občine in Loškega muzeja tudi navzoč na zasedanju Unesca v Etiopiji, ko je bila sprejeta odločitev o vključitvi na Unescov reprezentativni seznam. Da je upoštevana tudi duhovna dimenzija Škofjeloškega pasijona, po njegovem mnenju prinaša obogatitev pasijona in vseh njegovih prihodnjih uprizoritev. Kot vemo, bo naslednja leta 2021, ko bo minilo tristo let od Romualdovega zapisa.

»Pozdravljam odločitev o novem vpisu, prav kakor tudi lanski vpis kurentov s Ptujskega polja na Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine človeštva, kajti vsaka od teh stvari nas bogati,« pa odločitev o dopolnitvi vpisa v slovenski register kulturne dediščine komentira župan Miha Ješe. »Nosilec dediščine Škofjeloškega pasijona je Občina Škofja Loka, na smemo pa pozabiti, kje je bil ta pasijon napisan in v začetku tudi uprizorjen, zato je prav, da je kapucinski samostan dobil svoje obeležje med bogatimi kulturnimi znamenitostmi Škofje Loke.«