Otroci iz Vrtca Bohinjska Bela in Društvo žena in deklet na vasi so uprizorili ročno pranje na star način. / Foto: Francka Gregorc

Ohranjali kulturno dediščino

Tradicionalni, že 24. Marjetin sejem na Bohinjski Beli je bil namenjen predvsem predstavitvi naravnih, domačih in kulturnih znamenitosti, jedi in obrti ter nadarjenih ljudi iz njihovega kraja.

Bohinjska Bela – Cerkev v njihovi vasi je posvečena sv. Marjeti, ki goduje 20. julija. Nedeljo pred godom ali eno za njim Turistično društvo Bohinjska Bela organizira Marjetin sejem. »Letos je leto kulturne dediščine, zato je bila ta tokrat rdeča nit sejma,« pojasni predsednica društva Francka Gregorc.

Na osrednji prireditvi so nastopila domača društva. »Kulturno društvo Bohinjska Bela je poskrbelo za bogat program, Društvo žena in deklet na vasi je pripravilo domače dobrote in prikazalo, kako so perice včasih prale, gasilci so pomagali pri urejanju prostora, nastopil je vokalno-instrumentalni ansambel Bela, ki ga vodi Franc Podjed, otroci iz vrtca in podružnične šole z Bohinjske Bele pa so predstavili stare običaje ter prepevali pesmi, povezane z vodo.« Letošnji posebni goste so bili člani Društva Rovtarji s kolesarjenjem po starem, član Slovenskega okteta Janez Triler ter ansambel Suha špaga. »Vsako leto pripravimo tudi presenečenje, letos je bila to vokalistka in kitaristka Stanka Macur.«

Tudi domača jed, ki so jo pripravljali, je bila na temo kulturne dediščine. »V pokušino smo ponudili jed, značilno za naše kraje, in sicer ajdove krape z dodatkom repe in klobase.« Vsako leto v okviru sejma pripravijo tudi fotografsko razstavo. »Tema je bila letos Bohinjska Bela, saj želimo vas predstaviti tako turistom kot tudi domačinom. Štiriindvajset fotografij je prispevalo devet fotografov in so na ogled od vaškega jedra do šole vse do konca septembra.«

Letos četrtič pa so na dan sejma na Štengarjevem skednju za obiskovalce odprli tudi razstavo likovnih in ročnih del. Ustvarjalcev je bilo devet. Lastnica skednja in ena od razstavljavk Alenka Žolger pojasni: »Sama sem izdelovala iz žice, Rowena Božič je prispevala grafike, Jožica Vrečko reciklažo in denarnice, Ivan Vrečko ptičnice in stole, Klemen Razinger makete lesenih kozolcev, Luka Zupan lesene sklede, Eli Gradnik predalnike, Nada Hodnik linoreze na majico in Anja Bunderla poslikave na lesu in platnu.« Slednja je prispevala tudi izstopajoče delo razstave. »Gre za sliko, ki poudarja pomembnost ohranjanja in nedotakljivost pašnika Vršče. Oblastniki ga želijo pozidati in narediti camping in glamping, domačini se seveda upiramo. Anja je naslikala pašnik prej in potem, vključila je tudi čebele, ki bi v primeru gradnje izgubile dom.«