Krek se je odločil za Brezje

Pred sto tridesetimi leti je bila v sedanji cerkvi svetega Vida na Brezjah prva nova maša. Daroval jo je slavni Janez Evangelist Krek.

V začetku julija je v župniji Velika Dolina pri Brežicah daroval srebrno mašo ob 25-letnici duhovniškega poklica gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah in rektor Marijinega svetišča pater dr. Robert Bahčič. Na slovesni maši je pridigal njegov frančiškanski sobrat, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Brezje – Med letošnjimi jubileji Marijinega svetišča na Brezjah je eden še posebej zanimiv. V nedeljo, 22. julija, bo minilo 130 let od prve nove maše v sedanji cerkvi svetega Vida. Novomašnik pa ni bil nihče drug kot slavni slovenski duhovnik, pisatelj, organizator socialnega gibanja in politik Janez Evangelist Krek, sicer tudi gorenjskih korenin, saj je bil njegov oče iz Selc, po njegovi smrti pa se je mama s petimi otroki in šestim še nerojenim preselila v Selce. V zgodovinskih virih piše, da sta se Krek in njegov stanovski sobrat Slak odločila, da bosta imela novi maši 22. julija leta 1888 na Brezjah in sta žrebala, kdo bo imel peto in kdo tiho mašo. Janezu je žreb namenil tiho, kar mu je ustrezalo, saj je želel ta korak v duhovništvo storiti bolj na tiho. Pa ni bilo tako. Romarji od blizu in daleč so prišli na Brezje. Za pridigarja se je ponudil brezniški župnik Mayer, za cerkveno petje pa je poskrbel dovški župnik Jakob Aljaž s svojim zborom. Janez Evangelist Krek, takrat že politično dejaven, ni mogel iz svoje kože. Zgodovina je zapisala, da je imel po novi maši v bližnji gostilni ognjevit socialni govor. Do smrti leta 1917 je za govornico ob različnih priložnostih in na različnih krajih stopil več kot tri tisočkrat!