Slikarsko-kiparsko sožitje

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj sta v mesecu juliju na ogled dve razstavi v eni. Z aktualnimi deli se predstavljata slikarka Milena Kafol in kiparka Martina Marenčič.

Kranj – Na tokratni razstavi svojo likovno ustvarjalnost združujeta članici Likovnega društva Kranj magistrica slikarstva Milena Kafol in akademska kiparka Martina Marenčič. Čeprav gre za dva različna medija, dela obeh umetnic, slike na platnu Kafolove in objekti iz keramike in kamnin ter kovine Marenčičeve odlično sobivajo v, kot pove že ime galerije, majhnem, a v mestu prepoznavnem razstavišču. »Pred to razstavo se z Martino nisva poznali, in ko sva v prostor postavljali vsaka svoja dela, sva ugotovili, da se ta med seboj neverjetno ujemajo, čeprav gre za dva različna ustvarjalna koncepta. Upam, da bova v prihodnje še sodelovali,« pove Milena Kafol, z njo pa se strinja tudi Martina Marenčič: »Pozoren obiskovalec bo lahko moje objekte v belem porcelanu iz cikla Prehodi našel v Mileninih slikah ali obratno – nekatere oblike iz njenih slik v mojih tu predstavljenih delih.«

Kafolova je tokratno razstavo naslovila Etude in na neki način likovno umetnost povezala z glasbo. »Ob prvem stiku s slikami vidimo dinamično razgibano zgodbo v vrtincu čustvene impresije. Želja in potreba po izrazu postane močnejša od zavedne zmožnosti po kontroli in obvladanju. Slike zaživijo v svoji mistično obarvani medsebojni igri letečih ali lebdečih elementov. Ti so večinoma podani s pastoznimi nanosi ter se dvigajo nad osnovno ploskvijo. Med njimi so tako zametki geometrijskih likov, linijskih zapisov, organskih oblik kot tudi simbolike znakov, številk, črk in barve,« o slikarskih delih pove umetnostna zgodovinarka Melita Ažman. Na ogled so avtoričina najnovejša dela v akrilu in mešani tehniki ter štirje kolaži. Kot je dodala slikarka, jo intrigirajo črni in rdeči kontrasti, kar se nekako poenoti tudi v razstavljenem ciklu slik.

Rdeča nit razstavljenih del in tudi glavna materija, iz katere izhaja Martina Marenčič, je glina. Med njenimi keramičnimi izdelki niso samo kipi, figure, organsko-anorganski predmeti, temveč tudi lončarski, gospodinjski in drugi uporabni izdelki. Ti spadajo med tradicionalno ali klasično keramiko zaradi osnove v glini, hkrati pa so plod kamenine in pravega ali trdega porcelana. Tokrat se predstavlja s tremi sklopi. V prvem z naslovom Multiverse gre za geometrijska telesa, glinene kocke in druge oblike, v katere je vstavila železo. Drugi sklop, naslovljen Prehodi, je nastal letos, gre pa za glaziran porcelan z vžgano ali dodano železno žico, kjer se še vidi vpliv geometrijskih teles, nekakšnih belih obročev. Tretji sklop ima naslov Obiskovalci in je prav tako iz glazirane kamenine z dodano železno žico. Ažmanova dodaja: »Če smo v predhodnih delih še čutili zametke anorganske idejne zasnove, pa se tu vse bolj odmika v organsko oblikovano pripoved. Izdelki spominjajo na bitja ali predmete, ki bi jih lahko našli v naravi, hkrati pa se ne moremo znebiti občutka, da gre za asociacijo na morski svet in njegove prebivalce. Plastike ne nastajajo prosto, kot bi ji velela srce ali podzavest ob dotiku z materijo, temveč so plod tehtno premišljenega dela, ki izhaja iz skic.« Dodaja še, da pri delu vedno izhaja iz sebe, ob lastnih občutkih pa vključuje tudi družbeno kritiko, ki jo kot umetnica sama doživlja.