Davorin Bratuš je v vigenjcu Vice prikazoval ročno kovanje žebljev. Pojasnil je, da so jih nekoč kovali otroci in ženske od štirih zjutraj do osmih zvečer. / Foto: Tina Dokl

Kovaška Kropa od A do Ž

Praznik delavcev v Kropi Kovaški šmaren so v sodobni obliki tokrat praznovali že dvaindvajsetič. Njegova tradicija sicer sega vse v leto 1729, sprva je bil oglarski dan, kasneje žebljarski, danes šmaren, ki ponudi temeljit vpogled v razvoj železarske obrti in kroparske industrije.

Kropa – Legenda pripoveduje, da so leta 1705 mladi Kroparji med pašo drobnice našli Marijino podobo. To je bilo za Kroparje znamenje, da bo morda njihovo težaško življenje enkrat boljše. V čast Kroparske Matere božje so na mestu njene najdbe leta 1729 zgradili cerkev. Dan njenega blagoslova 2. julij so Kroparji vzeli za svoj praznik. Na ta datum vsako leto posvetijo sv. mašo kovačem, prvo soboto po prazniku pa organizirajo Kovaški šmaren.

Predsednica Turističnega društva Kropa Metka Kavčič pravi, da je Kovaški šmaren namenjen predvsem turistom, letos jih je Kovaški muzej samo v mesecu juniju obiskalo kar 1500. »Kroparji so bili in smo še vedno edinstveni, predvsem delavni, naša zgodba se mora ohraniti, na nas in našem potomstvu pa je, da jo ponesemo v svet. Otroci se žal odmikajo od tradicije, zgodovina jih ne zanima, zato me skrbi, kakšna bo prihodnost kovaške Krope.«

Letos so se na Kovaškem šmarnu docela vrnili h koreninam. »Prvič smo nabrali rudo in les na Jelovici, prikazali taljenje železove rude, jo pretalili v kovno železo, nato pokazali še podiranje talilne peči. Seveda smo postavili tudi oglarsko kopo in kuhali oglje, res smo želeli predstaviti Kropo od A do Ž,« pravi Metka in doda: »Na tleh Srednje Evrope ga ni mesta, kjer bi se našla primerljiva kovačnica. Naš vigenjc Vice je star že 240 let in brez njega zgodbe Krope ne moremo predstaviti, saj tam prikazujemo naš ponos, kovanje žeblja po starem.«

Znano je, da je v Kropi nekoč vladala huda zavist oziroma »fovšarija«, zato je bil ob dnevu odprtih vrat skorajda obvezen obisk stare fužinarske hiše Fovšaritnica, kjer so si obiskovalci lahko ogledali, kako so v Kropi včasih živeli, in se pogostili tudi s pravo kovaško malico: koruzno polento, žganci, ričetom, fižolovcem in krompirjevcem. Na isti dan pa je tovarna Novi Plamen ob dvajsetletnici delovanja odprla vrata obiskovalcem in prikazala nadgradnjo kovaštva v Kropi.

Šmaren so letos obiskali jamarji Društva za raziskovanje jam Kranj in otroke učili jamarskih vozlov ter jim omogočili izkušnjo spusta po jeklenici prek Kroparice. Na ogled je bila fotografska razstava Postales del sur argentinske fotografinje Griselde Andree Delovo. Tradicionalno je nastopila tudi dramska skupina Čofta, tokrat s predstavo Ta gosposka talnga v režiji Anžeta Habjana, s katero so na predvečer Kovaškega šmarna tudi zaprli Festival gledališča v Kropi. Na trgu ob fontani sta zabučala Pihalni orkester Lesce in Pihalna godba Vodice, v večernih urah pa je sledila zabava z ansamblom Toni.