Namen zakonskega odnosa

V zadnjih dveh člankih smo pisali o precej pogostem razvoju zakonskega odnosa. Enemu je dovolj monotonosti, dnevnih skrbi, brezciljnosti, hkrati pa ve, da je možno imeti boljši odnos. Danes smo postali pač zahtevni. Predvsem ženske, ki so že po naravi in zaradi zgodovine bolj zahtevne glede odnosov. Dame si želijo, da jih njihovi moški čutijo, da so z njimi, da se zanimajo zanje, se želijo z njimi pogovarjati o sebi, o njih, o medsebojnem odnosu, želijo, da jim namenijo čas (ne le denarja in dela). Te dame vedo, da danes obstaja znanje. Zavedajo se poti do takšnega odnosa. Kadar samo eden od zakoncev stopi na takšno pot raziskovanja, se zakonsko zadovoljstvo običajno zmanjša. Še pred tridesetimi leti so bili zakonci skupaj v dobrem in slabem tudi zaradi ekonomskih razlogov. Preprosto niso imeli pogojev razmišljati o namenu zakona, ljubezni, sreči, čustvih …

Zakaj pa smo zakonci sploh skupaj? Kakšen je glavni namen našega skupnega bivanja?

Pogosto rečemo, da nas najbolj povezujejo otroci. Moški in ženska skupaj nadaljujeta rod. Tako je uredila narava. Vendar se razmnožujejo tudi druge vrste bitij. Človek je več kot druga bitja. Je edino bitje, ki lahko odloča o svoji usodi, in tudi edino bitje, ki se zaveda lastne sreče in nesreče. Je edino bitje, ki razmišlja in želi preseči samega sebe.

Torej kaj želimo in pričakujemo od partnerja? Želimo biti srečni! Preprosto in logično. Vendar je sreča le eno izmed čustev, ki enkrat je, drugič ga ni. Poleg tega srečo lahko dobimo celo izven zakona. Npr. zagotovo je ta hip na Hrvaškem veliko sreče zaradi nogometa, prevzamejo nas čudovita jutra in sončni zahodi, navdušeni smo, ko na volitvah zmaga naša politična opcija, osreči nas dobra kupčija … Da bi bila sreča glavni cilj našega odnosa, je tvegano, ker imamo vsi obdobja, ko je ni. Čakamo, čakamo in upamo, da se vrne.

Dober zakonski odnos sestavljata dva samostojna posameznika, ki se lahko razvijata drug ob drugem. Njuno glavno orodje je njun odnos, v katerem lahko zorita, če se tako odločita. Torej bomo zapisali, da je glavni namen zakona stalna rast posameznika. Tehnično lahko še zapišemo, da je zakonski odnos poligon za osebnostno rast. Mnogo lažje je, ko se oba pri tem podpirata. Rast pomeni, da se čustveno razmejimo od svoje primarne družine – tako postajamo svobodni. Rast pomeni, da se čustveno razmejim od svoje žene. Včasih sem bil tesnoben, ker je bila ona žalostna. Čustveno se razmejim od nje tako, da vem, da je to njeno. Moram biti močan, da se bo ona lahko naslonila name. Osebnostna rast pomeni, da bom poskrbel za svojo slabo voljo in s tem ne bom obremenjeval in krivil nje. Zdrava osebnostna rast mora rezultirati v večjem osebnem zadovoljstvu, ki ga nato delim s teboj, ljubi moj mož – če boš seveda želel. Takšni vpogledi nam počasi, počasi spremenijo življenje.