Domače sorte
Izletniki Gorenjskega glasa so se odpravili na zanimivo raziskovanje okolice Ptuja: tokrat so obiskali vrtove selekcijsko-poskusnega centra ob Dravi, ki je središče razvoja in raziskav Semenarne Ljubljana.
Selekcijsko-poskusni center Ptuj je središče razvoja in raziskav Semenarne Ljubljana. V njem opravljajo ekološke in vegetacijske poskuse, ki so potrebni za nadzorovano kakovost semen. Poleg tega pa žlahtnijo tudi različne vrste in sorte vrtnin ter izvajajo vzdrževalno selekcijo. Slednja je tudi najpomembnejša naloga selekcijsko-poskusnega centra. Zelo dobro se namreč zavedajo prednosti domačih (avtohtonih) sort pred tujimi, in sicer zaradi prilagojenosti rastnim razmeram pri nas.
Izletnike sta v centru sprejela Majda Veis in vodja centra Darko Vernik, jih razdelila v dve skupini in popeljala skozi največji vrt v Sloveniji. Zanju so imeli ogromno vprašanj že takoj po nekaj uvodnih stavkih. Dobili so odgovore, obenem pa so se naučili tudi marsikaj novega. Strokovnjaka sta predstavila različna zelišča, vrtnine, tudi nekaj poljščin, začimbe in medovite rastline, ki so nepogrešljive na vrtovih, balkonih in okenskih policah. Celo nekaj bolj eksotičnih rastlin se je našlo. Spoznali so razliko med ptujskim spomladanskim in jesenskim česnom in da je pri shranjevanju česna najpomembnejši zračen prostor; pa razliko med rastlinjakom in mrežnikom, s katerim poskrbijo, da ne pride do križanja dveh vrst. Izvedeli so še, da čmrlje za opraševanje kupijo. Navdušile so jih nizke sončnice, kar nekaj je bilo vprašanj o sladki koruzi. Marsikdo se je ob poslušanju in razgledu spomnil »garklca« svoje mame ali babice in sort, ki jih je že skoraj pozabil.
Po izjemno zanimivem obisku centra so izletniki pot nadaljevali v Slovensko Bistrico, kjer pa so obiskali Bistriški grad, ki je osrednja mestna zgradba in primer velikih nižinskih grajskih tvorb na Slovenskem. V pisnih virih ga prvič omenjajo leta 1313. Najprej je bil v deželnoknežji lasti, konec 16. stoletja pa je z nakupom prešel v zasebno last. Leta 1717 so ga kupili grofje Attemsi in je bil v njihovi lasti do leta 1945, po drugi svetovni vojni pa je bil nacionaliziran. Leta 1985 so grad začeli obnavljati, kar je trajala več kot dvajset let. Danes je grad v celoti obnovljen in od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena. Gosti različne dogodke, delavnice, poroke, razstave in stalne razstave. Na izletnike je velik vtis s svojimi freskami, ki so izjemno dobro ohranjene, naredila viteška oziroma slavnostna dvorana. Freske so delo Attemsovega dvornega slikarja F. I. Flurerja in so nastale v letih med 1717 in 1721. Prav razvedril in nasmejal pa jih je obisk stare učilnice, kjer so doživeli čisto pravo in resno učno uro o pravljičarju Jožetu Tomažiču s Pohorja. Prisluhnili so tudi njegovi pravljici o prevzetni drvarki. V vlogi gospe učiteljice je navdušila Jana Jeglič, navihano učenko Urško pa je odigrala Ursula Hribernik.
Seveda tudi tokrat želodčki niso ostali prazni. Glasov vodnik Grega Flajnik je poskrbel, da je zadonela harmonika, na turistični kmetiji Goričanovih v Gabrniku pa za odlično kosilo.
Sledila je vožnja domov. Na Gorenjsko so se izletniki tako vrnili siti in zadovoljni ter polni vtisov o avtohtonih in udomačenih sortah z vrta na Ptuju.