Poljanka z mednarodno nagrado

Uršula Trček iz Poljanske doline je prejela mednarodno nagrado Nemškega kmetijskega društva DLG, ki jo namenjajo obetavnim mladim talentom na področju kmetijstva in prehrane. Med 44 kandidati je bila Uršula edina nagrajenka izven Nemčije.

Leskovica – Nemško kmetijsko društvo DLG je od leta 1985 z mednarodnimi nagradami, s katerimi spodbujajo dodatno usposabljanje mladih do 36 let na področju kmetijstva in prehrane za delovanje v strokovnem okolju ter na širšem področju kmetijske in živilske industrije, nagradilo okoli 270 mladih iz 25 držav, letos pa je bila med njimi prvič tudi Slovenka. Ena od nagrad je namreč med 44 kandidati, od tega jih je bilo šestnajst izven Nemčije, pripadla 25-letni Uršuli Trček iz Poljanske doline. »Bila sem edina nagrajenka izven Nemčije, čeprav sem bila v tem primeru kategorizirana, kot da sem iz Nemčije,« je pojasnila Uršula, ki prihaja z manjše kmetije v Leskovici, a že dobro leto in pol živi v Nemčiji, v mestu Herdwangen-Schönach blizu Bodenskega jezera. Za nagrado se je potegovala na pobudo prof. dr. Martina Elsäßerja z Univerze Hohenheim, pri katerem je opravila magistrsko nalogo.

V magistrski nalogi preučevala rabo travinja

Uršula Trček je diplomirala leta 2014 s področja govedoreje na Oddelku za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Leto kasneje je na priporočilo doc. dr. Marije Klopčič z Biotehniške fakultete odšla na prakso k omenjenemu nemškemu profesorju, pri katerem je nato nadaljevala še magistrski študij. Magistrsko nalogo je zagovarjala v Ljubljani, delala pa jo v okviru programa Erasmus+ na Univerzi v Hohenheimu v sodelovanju z kmetijsko-tehnološkim centrom Baden-Wuerttemberg Aulendorf. Nalogo z naslovom Zmogljivost in omejitve travne ruše starih sadovnjakov z dolgoletno pašno in košno rabo travinja v južni Nemčiji je temeljila na poskusu, v katerem je primerjala obe rabi travinja. »Pri dolgoletni paši je botanična sestava travne ruše drugačna kot pri košenih travnikih, saj se ob paši lahko bolje razmnožijo rastline, ki jih živali ne marajo in jih puščajo na travniku. Kakovost krme je tako boljša pri košnji, prav tako tudi letni pridelek, saj smo dobili skoraj polovico več suhe snovi zelinja. Izkazalo se je, da je košnja boljša, žal,« je Uršula povzela ugotovitve svoje magistrske naloge, ki je bila eden ključnih dejavnikov za mednarodno nagrado. Ob podelitvi so poudarili tudi Uršulino prostovoljno delo. Aktivna je v Mednarodnem združenju študentov v kmetijstvu in sorodnih znanosti IAAS, pred odhodom v tujino je tri leta vodila Društvo študentov zootehnike, dejavna je bila tudi pri Zvezi slovenske podeželske mladine.

Z zaposlitvijo na kmetiji do dragocenih izkušenj

Po končanem magisteriju je lani jeseni dobila zaposlitev na nemški kmetiji, veliki 50 hektarov, usmerjeni v prodajo in predelavo krompirja in zelenjave. Pripravljali so denimo olupljen krompir, očiščene solate, nariban korenček ... Uršula je kot pomočnica vodje kmetije v devetih mesecih dobila veliko dragocenih izkušenj, v prihodnje pa si želi poklicno pot nadaljevati na področju živinoreje in prehrane živali ter travinja.

Te dni preživlja na domači kmetiji v Leskovici. Na kmetiji Na vas' na 700 metrih nadmorske višine obdelujejo 12 hektarjev travnikov in 15 hektarjev gozda. Usmerjeni so v govedorejo: v rejo krav dojilj ter pitanje bikov za zakol. »Starša hodita v službo, saj kmetija ne zadošča za preživetje. Jaz pravim, da je to obvezen hobi. Žal je v Sloveniji veliko opuščanja takšnih kmetij,« je dejala Uršula in dodala, da bo kmetijo sčasoma prevzel njen brat Tomaž, sicer strojnik.

Nagrado bo namenila za nadaljnja izobraževanja

Uršula bo nagrado DLG v višini štiri tisoč evrov uporabila za nadaljnja izobraževanja. Po vrnitvi v Nemčijo namerava pridobiti certifikat iz znanja nemškega jezika na nivoju materinščine, poleg tega pa se želi še naprej usposabljati na področju travništva in govedoreje. S partnerjem, študentom agrarne ekonomije, ki ga je spoznala v Nemčiji, se nameravata konec poletja preseliti v Stuttgart. In kakšni izzivi Uršulo čakajo tam? »To še ni povsem jasno. Mogoče se mi bo uspelo dogovoriti za sodelovanje pri mednarodnem projektu. Tega bi bila zelo vesela, saj bi s svojim znanjem rada naredila kaj tudi za slovensko kmetijstvo in Slovenijo, ki mi je ne nazadnje omogočila šolanje. V nasprotnem primeru bom skušala najti drugo delo, morda pa se lotim doktorskega študija. Trenutno je še vse odprto,« je še povedala Uršula.