Na Jezerskem občani s 147 podpisi zahtevajo referendum o odloku, ki predvideva spremembo meje (slika z Jezerskega je simbolična). / Foto: Tina Dokl

O jezerski meji zahtevajo referendum

Ta teden je občinski svetnik Primož Muri županu občine Jezersko izročil zahtevo za razpis referenduma s 147 podpisi občanov. Referendum zahtevajo v zvezi s spremembo meje med naseljema Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko.

Pobudnik zahteve za razpis referenduma Primož Muri je 3. julija vložil pobudo, podprto s podpisi 147 volivcev občine Jezersko, za zahtevo za razpis naknadnega referenduma o odloku o spremembi meje med naseljema Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko.

Jezersko – Občinski svet na Jezerskem je junija dvakrat odločal o odloku o spremembi meje med naseljema Kam­niška Bistrica in Zgornje Jezersko, prvič 12. junija, ko ga je večina svetnikov zavrnila, drugič pa 26. junija, ko je župan Jurij Rebolj predlagal, da ga sprejmejo po skrajšanem postopku, in so ga z izjemo dveh svetnikov od sedmih potrdili. Sprememba naj bi zagotovila stik osred­njeslovenske regije z državno mejo z Avstrijo, kar bi omogočilo možnost povečanja sredstev, ki jih Slovenija dobi iz evropskega čezmejnega sodelovanja, po napovedih predstavnikov države naj bi šlo kar za dvajset milijonov evrov.

Svetnik Primož Muri, ki je takšnemu odloku nasprotoval, je ta teden izročil županu Juriju Rebolju pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o odloku o spremembi meje. Podpisalo ga je 147 volivk in volivcev z Jezerskega, na zahtevanem referendumu pa naj bi odločali o naslednjem vprašanju: »Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o spremembi meje med naseljema Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko, ki ga je občinski svet Občine Jezersko sprejel na seji 26. junija 2018?«.

Zahtevo utemeljujejo z dejstvom, da so meje občine Jezersko povzete po mejah nekdanje, predvojne občine in so kot take nespremenjene že stoletja. Pobuda navaja, da osrednjeslovenska regija že več let izvaja pritisk, da postane mejna regija.

Prejšnje vodstvo občine Jezersko je take pritiske odločno zavrnilo. »Z novim potekom meje občina Jezersko izgublja mejo z občino Solčava oz. jo ohranja zgolj v točki. V preteklosti je že bil pogoj za sodelovanje v razpisih, kjer zgolj točka na meji ni bila dovolj. Poleg tega, da občina Jezersko izgubi mejo z občino Solčava v svoji celotni dolžini (okoli 500 metrov), izgubi tudi sosedstvo s celotno savinjsko regijo, kot tudi vzhodno kohezijsko regijo. Enako velja tudi za gorenjsko regijo in zahodno kohezijsko regijo,« zahtevo za referendum utemeljujejo pobudniki. »Vse navedeno velja seveda tudi v obratni smeri, zato so na Občini Solčava ogorčeni nad odločitvijo jezerskega občinskega sveta, ki je odločitev, ki ima posledice na obeh straneh meje, sprejel povsem enostransko. Sredstva, do katerih so upravičena obmejna območja, bodo sedaj, tudi na račun Jezerskega in drugih obmejnih krajev, na voljo tudi občini Kamnik, ki dejansko sploh ni obmejna občina. Slovenija je sicer z novim potekom meje resda upravičena do dodatnih sredstev, v zameno pa je občini Jezersko obljubljeno zgolj pospešeno reševanje odprtih vprašanj. S časom in menjavo uradnikov (po vsakih volitvah) bodo obljube zvodenele, spremenjena meja pa bo ostala.« Župana poziva, da v skladu z zakonodajo v sedmih dneh od prejema pobude določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma ter petintrideset dnevni koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma in o tem roku obenem obvesti pobudnika zahteve. Župan Jurij Rebolj je o pobudi dejal, da je referendum orodje demokracije, in če bo takšna volja občanov, ji bodo prisluhnili.