Po sledi Večerje

Amsterdam (2)

»Na večerjo greste v De Kas? V to restavracijo je postavljeno dogajanje iz knjige Večerja. Saj poznate, to je knjiga nizozemskega avtorja Hermana Kocha,« je bila navdušena lastnica ladjice, na kateri sva s kolegico spali v času bivanja v Amsterdamu. In ker mi je ta knjiga čisto po naključju minulo poletje res prišla v roke, je bilo pričakovanje še toliko večje. A v restavraciji glede knjige niso bili ravno zgovorni, čeprav so priznali, da avtor občasno res zahaja k njim. »Avtor je prisegel, da knjiga ne govori o nas,« je bila kratka vodja restavracije Aagje De Vries.

Ampak to ni edina zanimivost, povezana z omenjeno restavracijo, ki predstavlja doživetje že sama po sebi. Ta edinstvena restavracija z osem metrov visokim steklenim stropom je namreč postavljena v prenovljen mestni rastlinjak v parku Frankendael. Zgodovina rastlinjaka sega v daljne leto 1926 in je nekaj časa žalostno propadal. Potem pa ga je za simbolično ceno en evro kupil kuharski mojster Gert Jan Hageman, ki se ponaša celo z Michelinovo zvezdico. A čeprav je v De Kas, ki v prevodu pomeni rastlinjak, začel kot 'chef', je svoje poslanstvo zdaj našel v kmetovanju – na posestvu, deset kilometrov oddaljenem od Amsterdama, se namreč ukvarja z gojenjem zelenjave za svojo restavracijo, razloži Rosa Morel, ki nam je razkazala restavracijo in nas ob tem popeljala tudi v poseben prostor, kjer so ohranili prvotno namembnost objekta. V majhnem kotičku restavracije namreč še vedno obstaja rastlinjak, kjer si gostje lahko ogledajo, kako gojijo paradižnik ter zelišča in druge rastline, ki se potem znajdejo na krožniku. Za kuhinjo pa zdaj skrbita kar dva kuharska mojstra, Jos Timmer in Wim de Beer.

Vsak dan pripravijo meni, ki vključuje predvsem zelenjavo, ki jo sami pridelajo, saj so meso in ribe v tej restavraciji v drugem planu. »Vsaj tri jedi so vedno vegetarijanske in najlepše je, ko gostje po koncu večerje rečejo, da niso prav nič pogrešali mesa,« se nasmeji Rosa Morel in poudari, da so vse sestavine sveže, kot je le mogoče, zato vključujejo predvsem sezonsko sadje in zelenjavo. Česar ne pridelajo sami, kupijo pri lokalnih dobaviteljih. »Ponosni smo, da lahko pokažemo, kaj vse je mogoče gojiti v našem podnebju, in da ni treba daleč, da poješ kaj dobrega,« je končala Rosa Morel.