Že osemnajsti Dan polja

Tudi letos si je bilo možno ogledati poskusna polja z ozimnimi žiti, krompirjem in koruzo, ki uspevajo na Poličarjevi kmetiji na Polici pri Naklem.

Naklo – Ena vodilnih semenarskih hiš pri nas RWA Slovenija – Agrosaat je v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom (KGZ) Kranj minuli petek na Poličarjevi kmetiji na Polici pri Naklem pripravila tradicionalni Dan polja. Dež je sicer nekoliko okrnil obisk, so si pa navzoči poljedelci in živinorejci kljub temu z zanimanjem ogledali najobsežnejše poskusno polje na Gorenjskem s krompirjem, koruzo in žiti iz programa Agrosaat. »V poskusu so že tradicionalno trije sklopi poljščin. Zahvala gre Viktorju in Andreji Jagodic s Poličarjeve kmetije, s katero sodelujemo že osemnajst let,« je poudaril mag. Jože Mohar iz RWA Slovenija.

»Pri žitih so najbolj aktualni ječmeni in tritikala, ki se na Gorenjskem prideluje v glavnini,« je pojasnil. Najbolj prodajani ječmen v Sloveniji je sandra; v zadnjih letih prodajo več kot osemsto ton semena. Za gorenjske pridelovalce postaja vse bolj zanimiva sorta azrah, večredni ječmen z visoko slamo, debelim zrnjem in dobro odpornostjo na bolezni. V poskusu sta tudi novi sorti tritikale, ki sta bili lani že na trgu. »Riparo je za odtenek nižja od sorte mungis, ki je zelo odporna proti kaljenju zrnja na klasu. Obe sta zelo rodni,« je razložil Mohar. Poleg dveh novih sort pšenice so obiskovalci videli tudi sorto izalco, ki so jo na trg začeli uvajati namesto sorte renan, ki je bila v preteklosti standard za pridelavo krušne pšenice. »Izalco je malo zgodnejši od renana in po kakovostnih kriterijih, če govorimo o moki za peko kruha ali mlevsko industrijo, boljši. Primeren je za kmetije, kjer del pšenice porabijo za peko kruha, del pa pokrmijo,« je razložil.

Žetev ozimnih žit je pred vrati, kot kaže, bo povprečna, je dejala Marija Kalan s KGZ Kranj. Na pšenicah in tritikalah so letos izrazite težave s fuzariozami, zato je pridelovalcem svetovala, naj bodo pred žetvijo pozorni, da bo zrnje res suho, da ne bi prišlo do razvoja strupenih mikotoksinov.

Obiskovalci so se seznanili tudi s poskusom s koruzo, poudarek je bil na silažnih hibridih LGAN. Vremenski pogoji so bili doslej za pridelovalce koruze dokaj ugodni in so jo uspeli posejati pravočasno, je povedala Kalanova. Letos so imeli nekaj več težav s sovkami, ki so se zaradi visokih temperatur zelo hitro izlegle in delale večje škode. »Plevele smo zatrli dokaj dobro, se je pa letos že 14 dni prej kot sicer začel pojavljati koruzni hrošč. Pričakujem, da bodo populacije lahko kar velike,« meni Kalanova.

Med šestimi sortami v krompirjevem nasadu so tri slovenske. »Najzgodnejši KIS slavnik postaja poleg poznejše sorte KIS sora nosilna slovenska sorta. Interes za slavnik je tudi v tujini in ima potencial, da postane evropska sorta,« meni Mohar. Omenil je tudi slovenskega križanca, ki je v preizkušanju za poznejšo sorto z rumenim mesom in rumeno kožico, kar je bolj redkost pri slovenskih poznejših sortah. V poskusu imajo sicer tudi avstrijsko sorto meireska, ki naj bi bila alternativa desireju, medtem ko naj bi bila nemška sorta bernina, ki so jo začeli tržiti letos, alternativa concordii.