Oče Dušan, snaha Metka in sin Matjaž Mauser pred galerijo v dupljanski graščini / Foto: Primož Pičulin

Štirideset let dupljanske galerije

V štiridesetih letih se je v galeriji obnovljene propadajoče graščine zvrstilo 135 likovnih in drugih kulturnih dogodkov.

Duplje – Danes 97-letni dolgoletni sodelavec ljubljanskega radia, katerega prag je prestopil že leta 1939, profesor na Akademiji za gledališče, radio in televizijo ter dolgoletni režiser radijskih iger Dušan Mauser, njegov sin Matjaž in njegova soproga Metka so bili v petek zvečer upravičeno ponosni. Galerija v obnovljeni dupljanski graščini, ki so jo Mauserjevi kupili v začetku osemdesetih let, je konec tedna v okviru praznovanja praznika Občine Naklo proslavila štirideset let delovanja. Predsednik Kulturnega in turističnega društva Pod krivo jelko Duplje Ivan Meglič je v nagovoru povedal, da je graščina z galerijo postala kulturno središče kraja. V njej se je v teh letih zvrstilo 135 likovnih in drugih kulturnih dogodkov, njena vrata pa je prestopilo več tisoč obiskovalcev. Mauserjevi, priseljenci iz Ljubljane, so postali del kraja in občine, novo okolje pa jih je sprejelo za svoje. Razstava o zgodovini galerije, ki jo je odprl župan Občine Naklo Marko Mravlja in bo odprta do 2. septembra, je zgodba o neverjetni energiji in vztrajnosti Mauserjeve družine, o velikem znanju, saj so veliko dela opravili sami, o spoštovanju stavbne dediščine in zgodovine kraja in hiše, ki so jo kupili, ter želji sodelovati s krajani in društvi iz kraja in občine. Za jubilej sta tudi kulturni program pripravila domačina – zakonca Klančnik iz Zgornjih Dupelj – s harmoniko in pesmijo.

»Seveda je še živ spomin na leta, ko smo prihajali v Duplje, še zlasti na delo, ki smo ga opravili. Morda je bilo vse lažje, ker sem se še v letih službe, v kateri sem resnično užival, odločil, da moram tudi v pokoju kaj početi. Na Gorenjskem smo iskali staro hišo, da bi jo obnovili. Našli smo jo v Dupljah, v propadajoči graščini. S sinom Matjažem, ki je že imel idejo, kaj bo v hiši, sva se lotila dela. Bila sva vztrajna. Če sva že nekaj začela, potem pojdiva do konca, sva si rekla. Spomeniški varstveniki so nama pomagali, svetovali. Ker je manjkalo peska, so nama ga domačini vozili iz Bistrice. Vse, kar je bilo v hiši staro, izvirno, sva pustila, drugo pa podrla. Leta 1978 je imel v galeriji France Slana prvo razstavo. Odprl jo je pokojni dr. France Bučar,« se prihoda v Duplje in obnove graščine spominja Dušan Mauser. Rad pove, da so bili domačini mirni in prijazni. »Le mi smo delali kraval, ko smo vse dni nekaj razbijali,« pravi. Sin Matjaž Mauser, ki je s soprogo Metko sedanji »dupljanski graščak«, dodaja, da je bil med pripravo razstave o štiridesetletnici delovanja galerije presenečen, koliko stvari se je zgodilo. »Pregled vseh dogodkov v galeriji na dolgem papirnem traku, ki ga obiskovalci potrpežljivo in pozorno opazujejo, kaže, da nam je stvar uspela. Odvijala se je spontano. Ničesar nismo posebej planirali, zato nam je bilo lažje. Slikarskim razstavam smo postopoma dodajali še druge razstave in začeli sodelovati z društvom Pod krivo jelko, okoliškimi šolami in občino. Mislim, da smo se vživeli v življenje kraja, čeprav smo bili sprva morda nekoliko moteči. Vsakomur radi odpremo vrata svojega doma, če smo le doma,« pove Matjaž Mauser.