Strah krajanov ostaja
Strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije so krajanom Koroške Bele predstavili izsledke raziskav plazov nad vasjo. Ti kažejo, da bi sprožitev drobirskega toka predstavljala veliko nevarnost za kraj.
»Ugotovitve so še slabše, kot smo pričakovali. So pa zato vendarle določeni in finančno opredeljeni strokovni ukrepi za zagotovitev varnosti. V naslednjem obdobju pričakujemo uskladitev omenjenih ukrepov med občino in ministrstvom, določitev prioritet ter njihovo terminsko opredeljenost. Pričakujemo, da bomo z njimi javno seznanjeni najkasneje do 1. avgusta letos ter da bodo prvi, najbolj nujni izvedeni kar najhitreje, že jeseni,« je po predstavitvi v imenu krajanov dejal Robert Sušanj iz civilne iniciative Plazovi nad Koroško Belo.
Koroška Bela – Na Koroški Beli je v torek potekala težko pričakovana predstavitev izsledkov raziskav plazovitega območja nad vasjo, ki so jih strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije opravljali lani jeseni. Dr. Tina Peternel, dr. Jernej Jež in dr. Jošt Sodnik so okrog šestdesetim krajanom podrobno predstavili potek raziskav, oceno nevarnosti in predloge zaščitnih ukrepov.
Kot so pojasnili, je aktivno plazenje opazno že na samem terenu, saj se kažejo odprte odlomne razpoke, deformacije gozdnih cest, zastajanje vode, ukrivljena drevesa. V sklopu raziskav so na plazovih Urbas in Čikla opravili sedem geomehanskih vrtin, najgloblje tudi štirideset metrov globoko. Kot so ocenili na osnovi meritev, je v plazu Urbas skoraj devetsto tisoč kubičnih metrov aktivno premikajočih mas, v plazu Čikla pa 140 tisoč kubičnih metrov. Obenem so ugotovili, da so na širšem območju še vsaj štirje večji in vsaj 15 manjših pojavov plazenja. Ob izrednih vremenskih razmerah, dolgotrajnem deževju, taljenju snega ali potresu bi se lahko sprožil drobirski tok, kakršen je zasul Log pod Mangartom. Sprožitev bi imela uničujoče posledice za objekte, kot se je to v zgodovini že zgodilo, in sicer leta 1789, ko je plaz zasul dobršen del vasi.
Med predlaganimi zaščitnimi ukrepi je v prvi vrsti vzpostavitev sistema monitoringa, kamor sodijo avtomatski sistem kamer, merilec pretoka potoka Bela, merilec razpok, sistem za avtomatsko beleženje padavin, svetujejo pa tudi periodične terenske obhode strokovnjakov. Obenem predlagajo gradbene ukrepe, predvsem gradnjo lovilnih objektov, ki bi material zaustavili v grapah pod plazovi, namestitev fleksibilnih mrežnih pregrad, gradnjo klasičnih zaplavnih pregrad in redno čiščenje zarasti in dreves ter struge potoka Bela. V prihodnje bo treba zelo skrbno načrtovati tudi sečnjo zaradi lubadarja in gradnjo gozdnih cest, da ne bi še pospešili plazenja, so opozorili.
Jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger je ob tem dejal, da so se na Občini Jesenice aktivno vključili v reševanje problematike. Konec maja so bili tako na sestanku na ministrstvu za okolje in prostor, naslednji sestanek bo predvidoma v juliju. Občina Jesenice bo, kot je dejal župan, zagotovila denar za vzpostavitev sistema monitoringa, medtem ko naj bi država zagotovila denar za urejanje zaplavnih pregrad in struge potoka Bela. Dela naj bi se začela še letos. Sicer pa je ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo tudi 130 tisoč evrov, kolikor so stale dosedanje raziskave. Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Igor Arh je povedal, da razmere spremljajo in pripravljajo ukrepe v primeru zaščite in reševanja ob izrednih razmerah. Navzoči krajani so sicer dobili veliko informacij, a so izrazili dvom, ali se bodo ukrepi zares izvajali.