Niso naklonjeni spremembi meje

Jezerski občinski svetniki so zavrnili predlog odloka o spremembi meje med naseljema Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko. S spremembo bi zagotovili stik osrednje slovenske regije z državno mejo z Avstrijo, kar bi omogočilo možnost povečanja sredstev, ki jih naša država dobi iz evropskega čezmejnega sodelovanja.

Jezersko – Pobuda je prišla z ministrstva za gospodarstvo in vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Njuni predstavniki Marko Drofenik, Igor Strmšnik in Dimitrij Pur ter Bojan Pirc z geodetske uprave in Rok Šimenc iz Razvojne agencije BSC Kranj so bili ob odločanju tudi prisotni na seji občinskega sveta na Jezerskem.

Če bo imela osrednja slovenska regija (prek Kamniške Bistrice) stik z državno mejo z Avstrijo, bo lahko pridobila občutno več denarja v obdobju po leto 2020 iz programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. Sprememba bo povečala število prebivalcev in to naj bi Sloveniji prineslo 20 milijonov evrov. Za občino Jezersko to ne pomeni nikakršne izgube ozemlja, ohrani tudi stik s sosednjo občino Solčava, predstavniki države pa ji obetajo boljše možnosti na razpisih za različne projekte, nacionalnih in evropskih. Župan Jurij Rebolj, ki pobudo podpira (enako župan občine Kamnik), je omenil dve prednosti, če Jezersko pristane na dogovor o spremembi na državni meji. Ena so možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev, če bodo imeli pripravljene projekte, z drugo pa »pridobijo nekaj prijateljev v državnih organih, za katere upajo, da jim bodo prisluhnili tudi ob njihovih drugih potrebah«.

Državotvorno dejanje

Pobuda ni nova, pozna jo že prejšnji župan Jurij Markič iz leta 2012. Odtlej se ni nič zgodilo, sedaj pa je z države na vrat na nos spet prišla pobuda. S spremembo se očitno zelo mudi. Večina svetnikov pa ji ni naklonjena, saj ni zagotovil, kaj bo občina Jezersko s tem pridobila. Politika ne drži besede, bomo res dobili denar iz razpisov, denar bo dobila osrednja regija, Jezersko pa je kako drobtinico, gre za manipulacijo, so nizali pomisleke. Osrednja slovenska regija je daleč najbolj razvita, zakaj je torej potrebno, da postane obmejna. Obmejne regije Evropa podpira ravno zato, ker so obrobne in manj razvite, da bi se zmanjšala neenakost. Namesto časa, ki ga država trati za takšne poteze, naj se raje ukvarja z marginalnimi območji, da bo razvoj države res skladnejši, smo slišali na seji občinskega sveta.

Svetnike je zmotila tudi oznaka, da gre pri tej spremembi pravzaprav za državotvorno dejanje, kar povečuje pritisk na svetnike. Ob tej priložnosti so gostje tudi slišali, naj bo tudi država malo bolj državotvorna do majhnih občin, kot je Jezersko, ne pa da imajo neurejeno državno cesto, težave na gozdnih cestah, zamašene vodotoke in da so prisiljeni več let zapored odpravljati posledice naravnih nesreč. Za tako konkretne namene namreč pričakujejo denar od razpisov, ne pa denimo za izdajo raznih brošur. Predlaganega odloka niso izglasovali, župan Jurij Rebolj je ob tem izrazil razočaranje, češ da je tipično slovensko gledanje, da sosedu nečesa ne privoščimo, če pri tem tudi sami nimamo koristi. Sedaj bo to temo znova ponudil v torek na drugi junijski seji občinskega sveta s predlogom, naj se obravnava po skrajšanem postopku.