Vulkansko skalovje, razmetano po pokrajini ob vznožju ognjenika

Vulkan in piramide

Tenerife (2)

Med petimi presežki, ki si jih izberem med vsakokratnimi popotnimi vtisi, bi s poti po otoku Tenerife zagotovo izbrala narodni park Teide z vulkanom. Zanimiva je že vožnja po lepi panoramski cesti, ki pripelje do vznožja ognjenika na dva tisoč metrov nad morjem. Najprej nas spremlja gozdna pokrajina, ki se počasi razredči, nato se odpre divja pokrajina z vulkanskih skalovjem, ki je ponekod videti kot lunino površje. Tudi če se ne povzpneš na vrh ognjenika, je tam okoli polno priložnosti za pohode in odkrivanje novih skrivnostnih pogledov. Ker si nisva poprej rezervirala vožnje z gondolo na vrh, si tudi midva privoščiva dveurni treking po okolici. Nato pa z gondolo do 3555 metrov, od koder lahko po krajšem vzponu dosežeš vrh, Pico del Teide, ki je s 3718 metri ne le najvišji vrh otoka, temveč vse Španije in Atlantskega oceana, sicer pa tretji najvišji ognjenik na svetu. Zadnjikrat se je prebudil leta 1909. Pravi pohodniki vrh lahko osvojijo tudi povsem peš, traja pa kakih pet ur, izvemo od domačih turističnih delavcev, ki za tak podvig priporočajo vodnika. Ves dan je sončno in z razgledne terase pod ognjenikom pričakujemo veličasten razgled po Atlantiku tja do najbližjega otoka Gomera, vendar nam pogled žal zastira (že prejšnjič omenjena) oblačnost na višini od 1000 do 1800 metrov. Kljub temu je lepo, pogled uide na observatorij nekaj kilometrov od vznožja ognjenika, ki se že kaže kot naslednji cilj tega dne.

Še eno iz jagodnega izbora je mestece Güimar s skrivnostnimi piramidami. Šest jih je, zgrajene so iz črnih vulkanskih kamnin. O njihovem izvoru obstaja več teorij, ena od njih pravi, da so to kamnite terase, ki so nastale, ko so jih pri obdelovanju zemlje kopičili kmetje. Zanimivejša pa je teorija znamenitega norveškega znanstvenika in pustolovca Thora Heyerdahla (1914–2002), ki je spodbudil raziskave piramid na tem otoku. Heyerdahla poznamo kot raziskovalca, ki je s splavom Kon Tiki iz Južne Amerike odplul na otočje Tuamotu, Atlantski in Indijski ocean pa preplul s splavoma Ra I in Ra II. S svojimi ekspedicijami je med drugim dokazoval povezavo med starodavnimi civilizacijami. Trdil je, da so piramide pri Güimarju zgradili ljudje, ki naj bi pri tem uporabljali tehnike, podobne tistim, ki so jih uporabili pri gradnji piramid v Mehiki, Peruju in celo v Mezopotamiji. Piramide na Tenerifu bi tako lahko bile delo »popotnikov«, ki so davno pred Kolumbom prepluli Atlantik in pristali v Ameriki, saj Kanarski otoki ležijo ob najhitrejši pomorski poti med Evropo in Ameriko. Poleg kompleksa piramid si v etnografskem parku v Güimarju lahko ogledamo še muzej in obsežen botanični vrt, v katerem je del posvečen najbolj strupenim rastlinam na planetu.