Nam grozi razpad sistema?
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo od komunalnih podjetij ne prevzemajo več kot polovico zbrane odpadne embalaže, ker zanjo ne prejmejo nobenega plačila. Enako je z nagrobnimi svečami.
Kranj – Slovenski sistem ravnanja s komunalnimi odpadki naj bi dolga leta v evropskem prostoru veljal za primer dobre prakse, zdaj pa sistemu ravnanja z odpadno embalažo in nagrobnimi svečami grozi popoln razpad. Nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki so obvezane prevzeti določen odstotek embalaže, dane na trg, so namreč že prenehale prevzemati odpadno embalažo v deležu, kot ga določa sklep vlade iz junija 2017. V Zbornici komunalnega gospodarstva vlado pozivajo k takojšnjemu ukrepanju, sicer se bodo na dvoriščih komunalnih podjetij nakopičile ogromne količine odpadne embalaže in tudi nagrobnih sveč. Za kako resen problem gre, je ne nazadnje pokazal tudi primer podjetja Publicus, ki je pred časom na travniku ob bioplinarni v Študi v občini Domžale odložil kar 690 bal oziroma od 345 do 414 ton odpadne embalaže, ki je nima kam dati.
»Ob takem ravnanju družb za ravnanje z odpadno embalažo in glede na oceno Računskega sodišča lahko pričakujemo, da bo na dvoriščih komunalnih podjetij letos ostalo do 40 tisoč ton embalaže. To pa predstavlja resno potencialno ekološko katastrofo za celotno državo,« je dejal Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva. Ključni razlog za nastalo situacijo je pomanjkljiva zakonodaja, ki ne zagotavlja učinkovitega sistema ravnanja z odpadno embalažo in vanj ne vključuje vseh proizvajalcev embalaže, opozarja Zupanc.
Po veljavnih predpisih namreč stroške za ravnanje z embalažo plačujejo zgolj zavezanci, ki dajo letno na trg več kot 15 ton embalaže, kar po oceni Računskega sodišča pomeni, da za približno 53,2 odstotka embalaže odstranjevanje ni plačano. A DROE so bile po sklepu vlade dolžne odstranjevati tudi to embalažo. Do preobrata je prišlo januarja letos, ko je upravno sodišče pritrdilo družbi Interseroh, da ji ni treba prevzemati embalaže v deležu dane embalaže na trg, pač pa samo v količini, ki jo na trg dajo podjetja v njeni shemi. Podoben problem se je istočasno pojavil tudi z nagrobnimi svečami.
Od vlade zahtevajo takojšnje ukrepanje
Že januarja se je tako začelo neredno prevzemanje odpadne embalaže, tako da je danes na dvoriščih komunalnih podjetij nakopičeno že skoraj šest tisoč ton odpadne embalaže in več kot 1200 ton odpadnih nagrobnih sveč, ki jih DROE in nosilci skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami niso prevzeli. V jeseniškem komunalnem podjetju JEKO, kjer so lani zbrali in oddali 936 ton odpadne embalaže, letos do konca maja pa 470 ton, so nam pojasnili, da problem rešujejo z začasnim skladiščenjem, ocenjujejo pa, da bi bil tudi pri njih odvzem lahko kar za polovico manjši, če ne bo hitro prišlo do rešitve. Ob tem opozarjajo, da je prostor začasnega skladiščenja omejen, v primeru zapolnitve pa ne bodo imeli možnosti pravilnega ravnanja s komunalno embalažo. Polna skladišča pomenijo tudi nevarnost za okolje, kot sta možnost požara ali raztrosa embalaže v bližnjo in širšo okolico zaradi vetra.
Zbornica komunalnega gospodarstva, ki je ministrstvo za okolje in prostor v preteklosti že večkrat pozvala k ureditvi razmer, se je zdaj obrnila neposredno na vlado, od katere zahtevajo, da z interventnimi ukrepi nemudoma zagotovi odstranitev nakopičene odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč in nadaljnje tekoče prevzemanje teh odpadkov. Ob tem vlado pozivajo, naj prepreči morebitno kaznovanje komunalnih podjetij zaradi nepravilnega skladiščenja neprevzete odpadne embalaže, kot se je dogajalo lansko leto. Vlada naj tudi naloži ministrstvu za okolje in prostor vzpostavitev sistema deljene odgovornosti za odstranjevanje ločeno zbrane komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč ter njihov redni odvoz, ki bo okoljsko sprejemljiv ter vzdržen in operativen za vse deležnike v sistemu.