Novi gradbeni zakon uvaja tudi obveznost prijave začetka gradnje, pri kateri je treba predložiti projekt za izvedbo, o začetku del pa je treba seznaniti inšpekcijo in upravne organe. / Foto: Tina Dokl

Nova pravila za graditelje

V novem trojčku prostorsko-gradbene zakonodaje je za investitorje najbolj zanimiv gradbeni zakon, ki poenostavlja pridobivanje gradbenega dovoljenja. Uvedba takse za neizkoriščena stavbna zemljišča.

Kranj – Pred tednom dni je v uporabo stopila nova prostorsko-gradbena zakonodaja, ki je sicer v veljavi že od 17. novembra lani. Za širšo javnost je v zakonskem trojčku (zakon o urejanju prostora, gradbeni zakon, zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti) zanimiv predvsem novi gradbeni zakon, ki olajšuje oz. poenostavlja pot do pridobitve gradbenega dovoljenja in omogoča legalizacijo črnih gradenj, starejših od dvajset let. Minuli petek sta bila v uradnem listu objavljena tudi manjkajoča podzakonska akta (Uredba o razvrščanju objektov in Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov), brez katerih gradbenega zakona sploh ne bi bilo mogoče v celoti uporabljati.

Manj dokumentacije za gradbeno dovoljenje

Investitorje zagotovo veseli, da gradbeni zakon skrajšuje postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj je zanj potrebna manj obsežna dokumentacija, del postopka je po novem tudi pridobivanje mnenj (dozdajšnjih soglasij). Poleg rednega zdaj obstaja tudi možnost skrajšanega postopka (30 dni) in integralni postopek, v katerega je vključen postopek presoje vplivov na okolje.

Zakon ne zahteva več gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov (zadošča prijava začetka odstranitve) in za enostavne objekte, uporabno dovoljenje pa bo pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca. Zakon prinaša tudi večjo pravno varnost za investitorje, saj imajo ti med drugim možnost pridobitve predodločbe glede skladnosti s prostorskimi akti in drugimi predpisi, ki bo v nadaljnjem postopku zavezujoča. Zagotovljen je tudi učinkovitejši nadzor, saj zakon uvaja tudi obveznost prijave začetka gradnje, pri kateri je treba predložiti projekt za izvedbo, o začetku del pa je treba seznaniti inšpekcijo in upravne organe.

Legalizacija črnih gradenj

Gradbeni zakon omogoča tudi legalizacijo črnih gradenj in neskladnih objektov. Možnih je več različnih postopkov, zato je pri izbiri pravega dobrodošel nasvet strokovnjaka. Mogoč je reden postopek, enak kot za pridobitev gradbenega dovoljenja za novogradnje, za objekte, starejše od 50 let, je mogoč postopek po milejšem starem zakonu o graditvi objektov za objekte. Za neskladne objekte, pri katerih so odstopanja od gradbenega dovoljenja dopustna, je možno vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Za objekte z večjimi odstopanji pa je treba v petih letih vložiti zahtevo za legalizacijo, vlagatelj pa bo moral plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora ter komunalni prispevek. Legalizacija kljub temu ni mogoča za objekte, ki so bili zgrajeni po 30. aprilu 2004 in vplivajo na okolje ali je zanje obvezna presoja sprejemljivosti.

Za objekte, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja pred 1. januarjem 1998 in so evidentirani v katastru stavb, je možno pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Seveda bodo morali tudi lastniki teh objektov poravnati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora ter komunalni prispevek. Takega dovoljenja pa vseeno ne bo mogoče dobiti za objekt, ki je nevaren in je bil zanj izrečen inšpekcijski ukrep.

Gradnja v lastni režiji dovoljena

Veliko govora je bilo v preteklosti glede dopustnosti gradnje enostanovanjske hiše v lastni režiji. Te zakon ne prepoveduje, torej je dovoljena, a ob izpolnitvi vseh zakonskih pogojev: gradbeno dovoljenje, projektna dokumentacija za izvedbo del, prijava začetka gradnje, najem nadzornika gradnje in uporabno dovoljenje na podlagi izjav pooblaščenih strokovnjakov.

Omeniti velja tudi novost po zakonu o urejanju prostora, ki uvaja takso za neizkoriščena stavbna zemljišča. Občine jo bodo lahko uvedle za lastnike nezazidanih zemljišč, ki so najmanj tri leta komunalno opremljena, pripravljena za začetek gradnje, a se ta še ni začela, niti še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. Višino takse bodo določile občine, znaša pa lahko do največ 0,3 evra na kvadratni meter. Nekaj podobnega smo sicer poznali že doslej, saj so lahko občine uvedle nadomestilo za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč, vendar so se le redke odločile za to možnost.