Srednjeveška idila na Hudem gradu s člani društva Ampus in Krajevno skupnostjo Bistrica / Foto: Primož Pičulin

Prvič Gutenberški dnevi

Člani kulturnega društva Ampus so nas v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Bistrica, Občino Tržič in ZKO tokrat prvič na Gutenberških dnevih popeljali v srednjeveški čas, po gradu, kjer je nekoč bivala zakleta grajska gospodična.

Bistrica pri Tržiču – Gute­nberški dnevi so del projekta oživljanja nekdaj mogočnega gradu Altgutenberg oziroma Hudega gradu nad Vilo Bistrica pri Tržiču. Grad je na pobudo Krajevne skupnosti Bistrica odkupila Občina Tržič, v upravljanje pa so ga zaupali društvu Ampus. Deset entuziastov je dva meseca intenzivno urejalo zaraščeno območje, snovalo program in se trudilo, da bi ruševine ponovno zaživele.

Na samem dogodku so se obiskovalci seznanili z zgodovino Hudega gradu in vstopili v pravo srednjeveško idilo z na novo ambientalno urejeno okolico ruševin. Sprehodili so se čez srednjeveško sejmišče, se preizkusili v srednjeveških igrah in lokostrelstvu, si ogledali mučilne naprave in orožje, naredili svoj kovanec, poskusili srednjeveško jed in oblekli prava grajska oblačila. Društvo Ampus je prav v namen Gutenberških dnevov ustanovilo srednjeveško glasbeno skupino, ki je obiskovalce zavrtela v čas, ko so grajske gospodične poplesavale na dvoru. Zjutraj je bila tudi sveta maša v čast nekdanjega graščaka, ki je dal postaviti cerkev sv. Jurija. Presenečenje dneva je bila razstava akademske ruske slikarke Maše Bersan Mašuk, ki je na ogled postavila slike, ki uprizarjajo motive starih ljudstev in božanstev.

Predsednik Ampusa in organizator dogodka Anže Bizjak pojasni, da z Gutenberškimi dnevi želijo približati ljudem posest, ki je bila prvič omenjena leta 1156, danes pa popolnoma pozabljena. "Naš cilj je konzervirati razjede na obzidju, postaviti razgledno točko, morda bi celo rekonstruirali stolp in iz gradu do cerkve postavili visečo brv. Največji podvig pa bi bila skica gradu, ki bi jo s pomočjo sodobne tehnike, v obliki holograma v večernih urah svetlobno projicirali na grad, kar pomeni, da bi dejansko lahko videli prvotno obliko gradu, ki velja za enega najstarejših na Slovenskem."