Odbor večen navdih

Ob 30. obletnici ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic je predsednik republike Borut Pahor pozval, naj bo odbor večen navdih za medsebojno spoštovanje, zaupanje in sodelovanje.

Med povabljenimi ni bilo Bavčarja

Predsednik republike Borut Pahor je na sredinem sprejemu ob 30. obletnici ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic v predsedniški palači pozval k enotnosti in medsebojnemu sodelovanju, kakršnemu smo bili priča tudi ob izbruhu afere JBTZ leta 1988. »Enotni obstanemo, razdeljeni pa propademo,« je poudaril. Kot je dodal, je odbor, ki je nastal po aretaciji Janeza Janše, združil različno misleče Slovence v boju za človekove pravice, in pozval, naj bo odbor »večen navdih narodu in državi ter državljanom za medsebojno spoštovanje, spoštovanje različnosti, potrebno zaupanje in sodelovanje«. Pahorja tudi skrbi, ker se Slovenci ne prepiramo več zgolj o tem, kaj se je zgodilo med drugo svetovno vojno in po njej, temveč tudi o tem, kaj se je zgodilo pred osamosvojitvijo in med njo, saj to dodatno prispeva k temu, da se mladi ljudje presenetljivo malo učijo in pogovarjajo o tem obdobju. Članom odbora se je predsednik ob tej priložnosti zahvalil za nenadomestljiv prispevek k demokraciji in samostojni državi. Slavnostni govornik, član takratnega kolegija odbora za varstvo človekovih pravic Igor Omerza je tudi poudaril, da je odbor združeval različne oporečniške asociacije in posameznike, ki pa so kljub različnim pogledom lahko sodelovali skupaj, kar se mu zdi pomemben zgodovinski zgled tudi za današnjo parlamentarno demokracijo. Sprejema se sicer ni udeležil predsednik odbora Igor Bavčar, saj ga Pahor ni povabil, ker prestaja zaporno kazen, po razlagi Pahorjevega kabineta pa bi zato njegova udeležba naletela na zelo deljene odzive. Nekateri člani odbora se s predsednikovo odločitvijo niso strinjali in se sprejema niso udeležili. Na sprejemu tako med drugim ni bilo zakoncev Spomenke in Tineta Hribarja, Dušana Kebra, Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Francija Zavrla.

Neučinkovito poslovanje Slovenskih železnic

Računsko sodišče je ugotovilo, da poslovanje Slovenskih železnic (SŽ) na področju medsebojnega poslovanja družb v skupini v letih 2013 in 2014 ni bilo učinkovito, saj SŽ med drugim niso zagotavljale ekonomičnosti in konkurenčnosti, niti niso vzpostavile ustreznega sistema notranjega nadzora. SŽ in odvisni družbi Potniški promet in Infrastruktura so med drugim posle v skupni vrednosti skoraj 36,8 milijona evrov znotraj skupine sklepale brez izvedbe postopkov javnega naročanja, pri čemer so se neutemeljeno sklicevale na izjeme od uporabe pravil postopkov javnega naročanja, je v reviziji ugotovilo Računsko sodišče. Medsebojnih poslov niso dogovorili v pisni obliki ali pa so pisno obliko zagotovili po tem, ko je obligacijsko razmerje že nastalo, pri sklepanju medsebojnih poslov z odvisnimi družbami v skupini pa v pogodbe tudi niso vključili protikorupcijske klavzule. Generalni direktor SŽ Dušan Mes je v odzivu zatrdil, da spoštujejo zakonodajo (tudi pri spornih 36,8 milijona evrov naročil) in da bodo spoštovali tudi priporočila sodišča, če ne bodo negativno vplivala na poslovanje. Nekatera priporočila so že upoštevali, za večino pa je potrebna sprememba zakonodaje, je pojasnil.

Vložili obtožnico zaradi Stožic

Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada in specializirani tožilci so šest let po hišnih preiskavah vložili obtožnico v primeru Stožice. Obtoženih naj bi bilo devet oseb, med njimi tudi ljubljanski župan Zoran Janković, nekdanji obrambni minister Roman Jakič ter nekdanja direktorja Grepa in Ljubljanskih parkirišč in tržnice Zlatko Sraka in Samo Lozej. Obdolženim očitajo storitev kaznivih dejanj goljufije, preslepitve pri pridobitvi posojila, ponareditve poslovnih listin in zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, je poročal POP TV. Janković je v prvem odzivu dejal, da javni del Stožic stoji, zasebnemu podjetju, ki je šlo v stečaj, pa da je »očitno zelo dobro pomagal, da je šlo v stečaj«. Poudaril je še, da je sodišče edino tisto, ki da vedno možnost, da dokažeš nedolžnost. Jankovićev odvetnik Janez Koščak pa je dejal, da tožilstvo v primeru Stožice išče dlako v jajcu. Koščak je razkril, da je Janković obdolžen dveh kaznivih dejanj – zlorabe položaja s podpisom dogovora za pridobitev kredita Grepu in goljufije na račun evropske skupnosti zaradi sredstev, ki jih je Evropski sklad za regionalni razvoj namenil projektu Stožice. Po odvetnikovih besedah je prvi očitek nenavaden, ker naj bi bila protipravna premoženjska korist, ki jo je pridobil Grep, kredit. Podobno je z očitkom o goljufiji, saj so bila vsa evropska sredstva, namenjena gradnji stadiona, namensko porabljena.