Izletniki pred Avsenikovim muzejem v Begunjah / Foto: Grega Flajnik

Po poteh Avsenikovih viž

Tokratni izlet Gorenjskega glasa je bil nekaj posebnega: obiskali smo nekatere kraje, o katerih pojejo nesmrtne Avsenikove skladbe.

Letos praznujemo 65 let Avsenikove glasbe in Gorenjski glas se je na izviren način vključil v praznovanje. Pod vodstvom Grega Flajnika smo v sredo, 23. maja, obiskale kraje, o katerih pojejo nekatere Avsenikove viže in so tudi povezani z življenjem Slavka Avsenika in njegovega brata Vilka. Sašo Gašperin, Fentov iz Begunj, sodelavec Turizma Radovljica in srčen Begunjec, ki je marsikatero vaško posebnost rešil pozabe, nas je počakal v Radovljici in nam med vožnjo v Begunje pripovedoval zgodbe o Karavankah, o Begunjščici in Robleku, o katerih pojejo Avseniki, o Slavkovi povezanosti z Lescami, kjer se je učil pletilskih spretnosti, in Poljčah, kjer je bil doma njegov najboljši prijatelj Slavko Ferjan, Matuč po domače. V Begunjah smo se spomnili kostanjev, o katerih poje ena od pesmi, ki jih je na začudenje soseščine posadila Slavkova in Vilkova babica. Bili smo v dolini Draga, o kateri pojejo Murke, ki jih Joževčeva brata nista dovolila prevesti v nemščino … V Avsenikovem muzeju nas je Nejc Poljanec popeljal v osebno in glasbeno življenje Slavka Avsenika, njegovega brata Vilka Ovsenika (tako so se pisali njegovi predniki), v cerkev svetega Urha, kjer Slavko ni zamudil nobene polnočnice, in k zadnjemu domu Slavka in soproge Brigite na begunjskem pokopališču.

Planina pod Golico in Španov vrh, kamor nas je potegnila leta 1963 postavljena enosedežnica in kjer so še cvetele narcise ali ključavnice, nas je spomnila na slovito polko Golica. Slavko jo je napisal leta 1954 in takrat on in brat Vilko nista slutila, da bo viža ena od najpogosteje izvajanih skladb v Evropi. Direktor Španovega vrha Milan Klinar in naš sodelavec novinar Andraž Sodja sta bila naša odlična gostitelja in pripovedovalca. Na kmetiji Pr' Betel, ki je s tisoč metri nadmorske višine najvišje ležeča kmetija v jeseniški občini in je pred dvajsetimi leti krenila na tvegano pot kmečkega turizma, so nam pripravili domače kosilo. Zadnja postaja našega potovanja je bila Planica in novi nordijski center. Slavku je veliko pomenila, saj je bil do poškodbe odličen skakalec, ki je na 80-metrski skakalnici skočil 74 metrov, v čast dolini pa je napisal nesmrtno Planico, ki jo na planiških tekmah zavrtijo vsakič, ko letalec preleti dvesto metrov …