Pomoči nikoli ni dovolj

Pred sedemdesetimi leti je bil ustanovljen Odbor Rdečega križa pri Mestnem ljudskem odboru Kranj. Danes ga poznamo pod imenom Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Kranj, ki deluje na območju šestih občin v 33 Krajevnih organizacijah Rdečega križa in ima več kot 11 tisoč članov, od tega več kot tristo aktivnih prostovoljcev, in približno 3500 krvodajalcev na leto. Več o njihovi dejavnosti je ob tem častitljivem jubileju povedal predsednik Marjan Gantar.

Iz kakšnih potreb je nastal kranjski Rdeči križ?

»Rdeči križ Slovenije, Območno združenje (RKS OZ) Kranj je bilo ustanovljeno kmalu po vojni, leta 1948, kot Odbor Rdečega križa pri Mestnem ljudskem odboru Kranj. Takrat je bil Rdeči križ edina organizacija, ki je imela tudi socialno varstvo, saj centrov za socialno delo še ni bilo. Prve pomembne naloge so bile pomoč žrtvam vojne, iskanje pogrešanih, identifikacija otrok (vojnih sirot), podporna pomoč bolnikom s tuberkulozo. Tudi krvodajalstvo je bilo, a v prvih letih še ''iz roke na roko'', kar je pomenilo od darovalca neposredno k prejemniku, kar je povzročilo dosti infekcij.

V svojem sedemdesetletnem delovanju se je območno združenje spopadalo, in se še vedno, z enim največjih humanitarnih izzivov. Spremljamo življenja ljudi in se odzivamo na pojave stisk in nemoči, predvsem najbolj ranljivih skupin, kot so otroci in starejši. Posameznikom in družinam lajšamo stisko s prehranskimi paketi, šolskimi potrebščinami, brezplačnimi počitnicami.«

Kdaj pa se je začelo organizirano krvodajalstvo, kot ga poznamo danes?

»To se je na slovenskih tleh organizirano začelo leta 1953. H krvodajalstvu so vabili prostovoljci poverjeniki in brez njih Rdečega križa tudi danes ne bi bilo. Je pa krvodajalstvo ostalo primarna dejavnost Krajevnih organizacij Rdečega križa (KO RK). Leta 2007 smo pri RKS OZ Kranj zabeležili 3919 odvzemov krvi, v letu 2017 pa 3525, kar nas postavlja v evropski vrh. Število odvzemov se je nekoliko zmanjšalo predvsem zaradi nove predelave krvi, smotrnejše uporabe krvi in krvnih pripravkov ter novosti na področju zdravljenja.«

Leto 2008 je bilo prelomno, saj se je z gospodarsko krizo povečalo število prosilcev socialne pomoči. Krize ni več, upravičencev do pomoči pa še vedno veliko.

»Gospodarske krize resda ni več, še vedno pa je socialna kriza in programi socialne pomoči ostajajo naša najobsežnejša dejavnost. Imamo upokojence, ki so s prenizkimi pokojninami na robu preživetja, odpuščene delavce, ki imajo doma mladoletne otroke. Leta 2007 smo razdelili 380 kosov prehranskih paketov, lani 1525. Leta 2007 smo oblačila, obutev in šolske potrebščine nudili 350 uporabnikom, leta 2017 pa 1195. Številke jasno ponazarjajo dejansko stanje. Med prosilci so tudi migranti iz republik nekdanje Jugoslavije, ki so z odločbo centra za socialno delo do pomoči upravičeni, dokler ne dobijo dela.«

Pomagate prosilcem tudi finančno?

»Kolikor lahko, pomagamo z enkratnimi plačili položnic za elektriko, kurjavo ... Denarja pa ne izplačujemo. Velik problem je pri zakoncih upokojencih. Dokler sta oba živa, sta dve pokojnini in četudi sta nizki, nekako še gre. Ko eden umre, ostane ena pokojnina, a vsi stroški.

Rad bi še posebej poudaril, da se ves denar, ki ga imajo KO RK strogo namensko za potrebe krajevnega delovanja, ne preliva na RKS OZ Kranj. Preden sem prevzel predsedniško mesto, je bilo obratno.«

Večkrat poveste, da je še prisotna stigma, da je ljudi sram prositi, čeprav so na robu preživetja in pogosto ne po svoji krivdi.

»Res je. V ''velikem'' Kranju ni tak problem priti po pomoč, ker se ''ne vidi''. Ne bo pa prišel na RKS OZ Kranj nekdo z Jezerskega kot socialni upravičenec.«

Že ob ustanovitvi je kranjski Rdeči križ pokrival enako območje kot danes. To so občine Kranj, Šenčur, Cerklje, Preddvor, Jezersko in Naklo. Kako sodelujete z občinami?

»Nismo profitna organizacija. Temeljno načelo našega poslanstva je humanost, humanitarnost, pojem, ki odraža predvsem dobrodelnost, a tudi človekoljubnost in dobrohotnost. Vodenje RKS OZ Kranj sem prevzel leta 2007 in v prvih letih smo bili še odvisni od javnih razpisov občin in na osnovi tega smo ali pa nismo dobili sredstva. Velik mejnik je bil, in sam sem aktivno sodeloval pri tem, ko smo spremenili določene člene v zakonu o Rdečem križu. Z enim členom smo sistemsko uredili, da so lokalne skupnosti dolžne Rdeči križ vključiti kot proračunskega uporabnika. Žal pa smo še vedno vezani tudi na zakon o društvih in dopolnilo tega zakona je tako narejeno, da ni sankcije, če neka občina ne prispeva sredstev.«

Dobite dovolj pomoči za upravičence, npr. prehranske artikle?

»Pomoči nikoli ni dovolj. Vedno smo morali imeti še svoje akcije, kot so humanitarni koncerti, da smo dopolnili tisto, kar smo dobili od države, Evropske unije, Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ... Če tega sami ne bi izvedli, bi bila naša skladišča hitro prazna, vsaj kar se tiče prehranskih artiklov. Leta 2007 smo imeli 514 družin in posameznikov, upravičenih do prehrane in higienskih izdelkov, lani 2249.

Leta 2009 smo imeli prvi humanitarni koncert, doslej jih je bilo osem in vsi so bili dobro obiskani. RKS OZ Kranj vsa sredstva do zadnjega centa, ki jih dobi iz katerekoli humanitarne akcije, posreduje upravičencem. Nobene provizije ne vzamemo.«

Zadnje večje humanitarne akcije pomoči so bile po ujmi na Jezerskem, požaru v hiši v Zgornjih Bitnjah, po eksploziji v hiši na Mlaki pri Kranju.

»Rdeči križ je prvi, ki pomaga. V Zgornjih Bitnjah smo s pomočjo darovalcev zbrali dobrih sedem tisoč evrov, na Mlaki smo zbrali skoraj 25 tisoč evrov. Za odpravo posledic ujme na Jezerskem smo darovali 12 tisoč evrov. RKS OZ Kranj sodeluje tudi pri zagotavljanju pomoči ob elementarnih nesrečah in pri iskanju pogrešanih oseb skladno z Ženevsko konvencijo. Pomagali smo pri migrantski krizi in ekipe poslali na meje. Moja velika zahvala gre medijem, tudi vaši časopisni hiši, ki akcije pomoči z informiranjem javnosti vedno podprete.«

Organizirate tečaje prve pomoči, letovanja otrok iz socialno šibkejših družin, obiskujete starostnike ...

»Naši prostovoljci obiskujejo starostnike po domovih in domovih za starejše. In če smo prej v domovih za starejše ob mednarodnem dnevu starejših obdarovali samo občane iz občin, v katerih deluje RKS OZ Kranj, zdaj obdarujemo vse, ki bivajo v domovih v Naklem, Preddvoru, Kranju in Cerkljah. Lani smo jih obdarovali 550, jim pripravili medgeneracijske delavnice in tudi to je nova kvaliteta našega delovanja.

Omogočamo tudi letovanje na Debelem rtiču otrokom iz socialno šibkejših družin, ki imajo pridruženo zdravstveno indikacijo. Lani je bilo na letovanju 83 otrok. Žal so se kriteriji do upravičenosti letovanja zaostrili, a skušamo to prijetno izkušnjo še vedno omogočiti čim več otrokom in občine prosimo za donacije, kranjska občina pa ima javni razpis.«

Prostovoljstvo je danes na preizkušnji. Težko dobite prostovoljce?

»Težko, še zlasti mlajše. V RKS OZ Kranj imamo več kot 11 tisoč članov, od tega jih je več kot tristo aktivnih predsednikov, tajnikov, poverjenikov v 33 KO RK. Ti odlično delujejo na podeželju, medtem ko v urbanem okolju, npr. soseski Planina v Kranju, KO RK ne moremo vzpostaviti, ker ne dobimo prostovoljcev. Vsem prostovoljcem pa gre moja iskrena zahvala za njihovo požrtvovalnost.

Pomemben mejnik bi bil – in zanj si prizadevamo – da bi prišli s programom prve pomoči v učni načrt višjih razredov osnovne šole. Po nekaterih osnovnih šolah sicer odlično delujejo podmladki Rdečega križa, žal pa ta dejavnost pri mladih zamre s prihodom v srednje šole, ki tega nimajo. Prav z mladimi bi radi spet oživili ekipe prve pomoči, spodbujali prostovoljstvo med njimi.«

Kako vidite vlogo RKS OZ Kranj danes in jutri?

»Največja skrb ostaja prostovoljstvo. Naši starejši prostovoljci bodo jutri še starejši. Upam pa si trditi, da smo ustvarili filozofijo, da znak Rdečega križa pomeni simbol čiste humanosti in ljubezni do drugega.«

Kako boste praznovali sedemdesetletnico in obenem tudi trideseto obletnico pobratenja s krvodajalci iz Doberdoba?

»Osrednje praznovanje bo 16. junija, najprej s slavnostno akademijo v letnem gledališču gradu Khislstein v Kranju, sledil bo prikaz reševanja s pomočjo vrvne tehnike v kanjonu Kokre; ta dan bomo namreč podpisali tudi listino o sodelovanju med Civilno zaščito Mestne občine Kranj in Civilno zaščito občine Doberdob. Praznovanje bomo nadaljevali s Sobotnim piknikom in prikazom, kaj vse delamo na RKS OZ Kranj.«