Na volitve gredo, da zmagajo
Na vollitve gremo, da zmagamo, so znane besede staroste pomladnih strank Ivana Omana pred prvimi demokratičnimi večstrankarskimi volitvami v Sloveniji. Odtlej smo šli na volitve v državni zbor sedemkrat. V nedeljo gremo znova, da med več kot 1600 kandidati, ki si želijo zmagati, izberemo 88 poslancev v državni zbor in še dva iz madžarske in italijanske narodne skupnosti. Na Gorenjskem jih bomo izvolili enajst.
Piratska stranka Slovenije, ki ima med kandidati za državni zbor najstarejšo kandidatko, staro 89 let, je oznanila, da so po več letih prizadevanj, da na razpisu najdejo strica iz ozadja, našli »teto iz ozadja«. Kandidatki je zgodnjo mladost prekinila vojna, sodi v generacijo, ki je dala skozi življenje veliko, a zavedali so se, da boljši jutri ne bo prišel kar sam, da le z lastno aktivnostjo lahko obnovijo razrušeno državo in družbo. Piratski listi se je pridružila, da bi podprla svojega vnuka in ostale Piratke in Pirate, ki jo imajo za superbabico.
Kranj – Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot in dve posebni enoti, v katerih izvolijo poslanca narodnih skupnosti. Enote imajo približno enako število volivcev, okoli dvesto tisoč. Vsaka izmed osmih enot je sestavljena iz 11 volilnih okrajev in v državni zbor prispeva 11 poslancev, še dva sta torej iz vrst narodnosti, vsega skupaj je v parlamentu 90 poslancev.
V Sloveniji je za volitve poslancev v državni zbor predpisan proporcionalni sistem. Po tem sistemu naj bi bili mandati razdeljeni sorazmerno s podporo, ki jih dajo volivci posameznim kandidatom in listam. Da so izvoljene, stranke in liste potrebujejo najmanj štiri odstotke glasov. Tiste, ki jih ne dosežejo, izpadejo iz parlamenta. Edina tolažba jim je dejstvo, da ob doseženem enem odstotku glasov še vedno pridejo v poštev za financiranje stranke iz državnega proračuna, in upanje, da jim bo čez štiri leta na novih volitvah uspelo. Delitev mandatov v državnem zboru poteka po posebni »matematiki«, ki je kombinacija dveh sistemov, Droppovega in d'Hondtovega. Po njem se mandati med stranke, ki so presegle štiriodstotni prag, najprej delijo na ravni volilnih enot, nato pa še na ravni celotne države, saj pri izračunih na ravni enot prihaja do ostanka glasov, ki pa se upoštevajo na ravni države.
Na volišču, po pošti, predčasno ...
Kot vemo, je vlada Mira Cerarja tik pred koncem štiriletnega mandata odstopila, prenehal je mandat državnemu zboru in predsednik države je razpisal predčasne parlamentarne volitve. Predčasne volitve v državni zbor so bile že leta 2011 in 2014. Letošnje bodo v nedeljo, 3. junija, ko bo od 9. do 19. ure na voliščih po vsej državi potekalo splošno glasovanje. Toda to ni edina možnost, volivke in volivci se lahko odločimo tudi za glasovanje po pošti, za predčasno glasovanje (to je od torka do četrtka potekalo na 63 voliščih, na sedežih okrajnih volilnih komisij), volimo lahko tudi izven kraja stalnega bivališča, torej na drugem volišču (volišče omnia), če smo seveda o tem predhodno obvestili okrajno volilno komisijo. Najbolj običajno in pogosto pa je glasovanje na volišču v domačem kraju, na katerega nas povabijo s posebej naslovljenim vabilom. Pri pripravi in izvedbi volitev letos sodeluje več kot 20 tisoč oseb, so izračunali na Državni volilni komisiji. Vseh volišč v državi pa je 3164.
Povprečna starost: zrela leta
In ko smo že pri številkah, se razglejmo še po statistiki. Za državni zbor kandidira 1631 kandidatk in kandidatov, moških je 56, žensk pa 44 odstotkov. Največ kandidatov je starih od 46 do 60 let – 38 odstotkov, 31 odstotkov jih je starih od 31 do 45 let, 11 odstotkov od 18 do 30, več kot 61 let pa jih je 20 odstotkov. Najstarejša kandidatka ima 89 let in kandidira prav v gorenjski volilni enoti. Najmlajšemu kandidatu je 19 let. Povprečna starost kandidatov je 50,63 leta. Pisana je tudi izobrazbena struktura, največji delež je med kandidati takih z visoko izobrazbo, 32,7 odstotka. Kandidatov, ki so že sedaj poslanci državnega zbora, pa bi to znova radi postali, je 69.
Gorenjska: 23 strank in list
Volivke in volivci smo že pred časom dobili na dom javno objavo s seznamom potrjenih list kandidatov za volitve poslancev v državni zbor za svoje volilne enote. Na Gorenjskem, kjer je 215 kandidatov v 23 strankah in listah, so te na glasovnicah razporejene po naslednjem vrstnem redu: Levica, Stranka slovenskega naroda, Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, Slovenska nacionalna stranka, Stranka Alenke Bratušek, Piratska stranka Slovenije, Naprej Slovenija, Gibanje SkupajNaprej, Socialni demokrati, Dobra država, Stranka modernega centra, Slovenska ljudska stranka, Združena levica in Sloga, Solidarnost, Zedinjena Slovenija, Gospodarsko aktivna stranka, Lista novinarja Bojana Požarja, Za zdravo družbo, Slovenska demokratska stranka, Socialistična partija Slovenije, Lista Marjana Šarca, Demokratična stranka upokojencev Slovenije in Nova Slovenija – Krščanski demokrati.
Znani in manj znani kandidati
Gorenjci volimo kandidate za volilno enoto 1, ki zajema enajst volilnih okrajev: Jesenice, Radovljica I in II, Kranj I, II in III, Tržič, Škofja Loka I in II, Kamnik in Idrija. Na spisku kandidatov najdemo veliko zanimivih podatkov. Nove stranke in liste prinašajo tudi nova, širši javnosti manj znana imena. Nekatera pa so medijsko prepoznavna: Alma Rekić je kuharska mojstrica iz oddaje MasterChef Slovenija, kandidira pa pri stranki Levica. Medijska osebnost je tudi Marjan Šarec, trenutno sicer župan Kamnika, pred tem pa igralec in imitator, znan tudi z lanskih predsedniških volitev, kjer je bil nadvse uspešen izzivalec Boruta Pahorja. Z njimi si je tudi okrepil prepoznavnost na nacionalni politični sceni. Tudi kako novinarsko ime se najde med kandidati, denimo Jure Ferjan, voditelj in urednik Nova24TV, kandidira pa za Janševo SDS. Uršula Majcen, ki jo je na svojo listo povabil Marjan Šarec, je nekdanja uspešna plavalka in zdaj znana radijska novinarka. Še en novinar je Bojan Požar, a nastopa v drugi volilni enoti. Znano ime je tudi Vili Kovačič, dvakratni pobudnik referenduma o drugem tiru, nastopa pa na Listi novinarja Bojana Požarja. Med župani, ki si želijo v državni zbor, je (poleg Marjana Šarca) na Gorenjskem še bohinjski Franc Kramar, ki je kandidat stranke Alenke Bratušek. In znova kandidira tudi devet poslancev državnega zbora in kandidatka, ki je trenutno evropska poslanka. Na spisku najdemo tudi peščico tistih, ki so že kdaj bili poslanci v parlamentu, med kandidati pa bodo volivke in volivci prepoznali tudi več občinskih svetnikov. Natančnejše analize se nismo lotili, že na prvi pogled pa ima največ upokojencev stranka DeSUS, kar osem med enajstimi kandidati. Največ nezaposlenih je na listi Socialistične partije Slovenije (štirje od šestih), nezaposlene pa najdemo tudi na nekaterih drugih listah. Ena od njih je svoj status opredelila kot aktivna iskalka zaposlitve. Na spisku pa sta tudi skrivnostna primera, ko za kandidata ni podatka o izobrazbi in o tem, kakšno delo opravljata.