Najlepši del Pohorja ...

Lovrenška jezera (1520 m) – … je sicer povsem subjektivno mnenje, a vedno znova bom to potrdila. Visoko barje med Roglo in Ribniškim Pohorjem, kjer je sprehajalna pot. Hoja po močvirju je prepovedana.

Pred leti, ko smo prečili Pohorje, sem zapisala, da mi je bila okolica Lovrenških jezer najlepši del Pohorja. Po dolgih letih sem se vrnila in obiskala to visoko barje, ki leži med Roglo in Ribniškim Pohorjem. Gremo skupaj, velja?

Zapeljemo se proti Mariboru in avtocesto zapustimo v Slovenskih Konjicah, kjer v krožišču nadaljujemo na izvozu proti Zrečam. Od Zreč dalje sledimo cesti proti Rogli. Pri smučarskem središču nadaljujemo desno proti Koči na Pesku. Malce izgubimo višino, ko zagledamo Kočo na Pesku. Parkiramo na primernem mestu.

Od Koče na Pesku se sprehodimo po asfaltirani cesti do mašinžage, kjer se iztekajo rogelska smučišča. Pri umetnem jezeru zavijemo levo, se malce povzpnemo, prečimo leseno brv čez potoček in se začnemo vzpenjati proti vsaj meni najlepšemu delu Pohorja, Lovrenškim jezerom. Sledi približno 30 minut ponekod strmega vzpona skozi gozd. Lahko sledimo kolovozni poti, a meni je ljubša tista vzporedna, ki poteka nad kolovozom, skromna stezica, ki je pravzaprav markirana, a trume izletnikov večinoma hodijo po kolovozu. Ko dosežemo odprt travnik z nekaj drevesi, pot zavije levo in se strmo povzpne. Dosežemo kolovozno cesto, pot, kjer je pozimi speljana tekaška proga. Z leve strani se nam pridruži cesta od hotela Planja. Zavijemo desno in sledimo omenjeni poti. Cesta poteka skoraj vodoravno, vmes gremo celo malce navzdol, pa se spet povzpnemo. Ko prečimo manjši potoček, se pot strmeje povzpne. Dosežemo redkejši gozd, kjer dosežemo stezico, ki pride od Ribniške koče. Nadaljujemo desno in že smo pri razglednem stolpu, s katerega je lep razgled od zgoraj na Lovrenška jezera.

Območje je visoko barje, na katerem je več majhnih jezerc (barjanskih oken), ki so barju prinesla ime Lovrenška jezera. Tla so neprepustna in jezerca se obnavljajo po deževju, saj nimajo površinskega pritoka vode. Njihova površina meri 22 ha. Barje leži na slemenu Planinka na nadmorski višini okoli 1520 metrov. Nastalo je kot mineralno močvirje na valoviti neprepustni geološki podlagi. S kopičenjem šote se je postopoma spremenilo v visoko barje. Njegova starost naj bi bila okrog 8000 let, tako da naj bi nastalo po koncu zadnje ledene dobe. Plast šote je v osrednjih delih globoka do 290 centimetrov.

Lepo urejena pot po lesenih brveh nas privede v osrčje barja. Barje predstavlja življenjski prostor redkih rastlinskih in živalskih vrst.

Ker imamo avto pri Koči na Pesku, se moramo vrniti tja, zato sestopimo po poti vzpona, lahko pa naredimo krožno turo preko Rogle.

Nadmorska višina: 1520 m
Višinska razlika: 200 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 1 / 5