Znamenito pristanišče in lažni alarm

Rajsko otočje v Tihem oceanu: Havaji (5)

Pearl Harbor je Nejc Poljanec videl dvakrat, a nanj kot posebna znamenitost, ki jo pozna tako rekoč ves svet, ni naredil posebnega vtisa. Letos pa je bil njegov obisk morda za odtenek bolj zanimiv od prejšnjega. Tokrat je namreč spoznal enega redkih preživelih znamenitega napada na oporišče leta 1941. »Robert Lee, 96-letna legenda, je ena še zadnjih preživelih prič napada na Pearl Harbor. Ob napadu je bil star dvajset let, še civilist, kasneje pa se je pridružil vojski,« razlaga Nejc. In ker je Robert res videl vse, ga je bilo zanimivo poslušati. Nekatere stvari je tako Nejc izvedel iz prve roke. »To je bilo pa res zanimivo in celo to je vedel, kje je Slovenija. Američani namreč še vedno ne poznajo Slovenije, in tudi če jim poveš, da je to dežela, od koder prihaja njihova prva dama, večina še vedno ne ve, o kateri deželi govorimo.«

Zamenja temo in smeje vpraša, ali mi je že povedal zgodbo o lažnem raketnem napadu. Odkimam, on nadaljuje: »Sprožil se je lažni alarm in uradna razlaga je bila, da je nekdo v komunikacijskem centru pritisnil napačen gumb. Vsi, ki smo bili na Havajih, smo dobili na mobilne telefone SMS-sporočila v obliki opozorila, da je proti Havajem usmerjena raketa in je treba poiskati zaklonišče – in da to ni vaja. In kmalu so bila opozorila povsod: na svetlobnih napisih, nad avtocesto, v dvigalih, na televiziji ... Bilo je videti, kot da gre za severnokorejski napad. In res je poseben občutek, ko pomisliš, da si v hotelu, od Pearl Harborja oddaljenem deset kilometrov, in imaš, če bi bila izstrelitev iz Severne Koreje uspešna, slabih petnajst minut – v tem času bi namreč raketa dosegla Havaje – da se nekam skriješ, če povem po domače. Seveda je nastala panika. Po 38 minutah smo potem dobili preklic izrednega stanja. V tem času se je kar nekaj trgovin zaprlo, ljudje so bili precej zbegani ...« razlaga Nejc. In kaj je on storil? »Rekel sem si, da je morda bolje, da sem kje zunaj ... Hotel tako ali tako ni imel zaklonišča in sem si šel pač kupit zajtrk.«

Nejcu je na Havajih sicer strašno všeč narava, tam pa vseeno ne bi živel. Smeje doda, da imamo Ameriko doma. Za zdaj tudi ne razmišlja o tem, da bi jih ponovno obiskal, saj ima še ogromno drugih načrtov. Vleče ga v Iran, rad bi videl Galapaške otoke, Ekvador, Jordanijo … To so njegove želje, cilji. Kako pa je z »budžetom« za vsa ta načrtovana potovanja? »Ne zapravljam za drage avtomobile, ne kupujem dragih oblačil, ne ponočujem in ob koncih tedna ne hodim po gostilnah – raje potujem. In z vsem spoštovanjem, a tudi poleti ne grem za dva tedna v Poreč na dopust ali pa na Hvar za en teden, temveč dopust porabim za tovrstna potovanja. Poleti zaradi službe pravzaprav skoraj nimam dopusta, tako da je to moj dopust enkrat letno in takrat nekam, kamor me res vleče.« (Konec)