Ohranjajo kulturno dediščino

Črnogorsko kulturno, prosvetno in športno društvo Morača Kranj letos obeležuje dvajset let delovanja. Velja za prvo društvo, ki je bilo ustanovljeno kot povezovalni most med Slovenijo in Črno goro.

Kranj – V počastitev dveh desetletij delovanja Morače so v dvorani Mestne občine Kranj priredili slavnostno akademijo, ki so se je poleg mnogih članov udeležili tudi veleposlanik Črne gore v Sloveniji Vujica Lazović, častni konzul Vojo Kovać, častna članica društva Milena Morača, njen mož Jurij Souček, podžupan Mestne občine Kranj Boris Vehovec in nekdanji kranjski župan Mohar Bogataj.

Visoki gostje so polno dvorano pozdravili in jim izrekli čestitke za tesno sodelovanje in povezovalni duh v tujerodni državi. Podžupan Boris Vehovec je poudaril naklonjenost občine do društev nekdanje Jugoslavije: »Imamo odprte razpise, poleg tega sofinanciramo njihovo delovanje, nudimo jim prostore in se z veseljem udeležujemo dogodkov.« Kulturni del srečanja je bil poln plesa, petja in glasb – z osrednjim črnogorskim tradicionalnim godalnim instrumentom gusle in vrhuncem večera, nastopom legendarne sopranistke Milene Morača, članice ansambla ljubljanske Opere. Večer se je nadaljeval ob črnogorskih kulinaričnih dobrotah in sproščenem druženju, ki je potekalo v duhu spoštovanja bogastva različnosti kultur ter medsebojnega sožitja. Društvo Morača, ki ima okoli 150 članov, pozornost usmerja predvsem v razvoj kulturnih odnosov med državama, v svoji zgodovini so zato gostili več kot sto Črnogorcev, ki so svojo kulturo predstavili slovenskemu občinstvu v Kranju. Organizirajo pohode in vzpone, večere črnogorske kulture, povezujejo folklorna društva iz Slovenije s tistimi iz Črne gore, poznani pa so tudi po svoji humanitarnosti in čutu do sočloveka. Predsednik društva Čedo Đukanović pravi, da želijo črnogorsko kulturo in navade prenesti na svoje otroke, ki so rojeni v Sloveniji. Poudari, da trenutno v Sloveniji biva okli 6300 priseljencev iz Črne gore: »Sam sem v Kranj prišel pred več kot štiridesetimi leti in danes Sloveniji res lahko rečem moja druga domovina. Tu me sprejemajo, spoštujejo, obravnavajo enakopravno, tu sem našel svoj dom in tu bom ostal.« Zahvalil se je tudi kranjski občini za vso podporo, ki jo nudi etničnim skupinam iz nekdanje Jugoslavije ter tako pomaga ohranjati kulturne običaje ter omogoča prenos znanja iz roda v rod.