Vladimir Dumka s slovarjem / Foto: Gorazd Kavčič

Dobrodošel pripomoček tako za Slovence kot Ukrajince

Te dni je na slovenski trg prišla knjiga Ukrajinsko-slovenski in slovensko-ukrajinski slovar, ki obsega 24.352 ukrajinskih in 22.515 slovenskih iztočnic.

Kot glavni avtor je naveden Vladimir Dumka, njegovi najpomembnejši sodelavci pa so Natalija Glažar Berčič (sodna tolmačka), dr. Ljudmila Danilenko (Inštitut za jezikoslovje Nacionalne akademije znanosti Ukrajine) in dr. Igor Torkar (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU). Dumka je Ukrajinec, ki je prišel v Slovenijo leta 1959 kot študent, leta 1973 pa se je naselil v Kranju, kjer živi še danes. Zanimivo pri vsem tem pa je, da je bil gonilna sila tega projekta človek s tehnično izobrazbo in ne jezikoslovec ali kaj podobnega – Vladimir Dumka je namreč elektroinženir.

Kako to, da ste se kot tehnik odločili za jezikoslovno delo?

»Vzrokov je kar nekaj, naj navedem najpomembnejše. Takoj po prihodu v Slovenijo sem začutil potrebo po premostitvi prepada med ukrajinskim in slovenskim jezikom, zato sem se že tedaj trdno odločil, da bom po odhodu v pokoj sestavljal slovar in se na tak način izognil upokojitvenemu stresu, ki je po ugotovitvah svetovne statistike poleg ločitve in izgube službe med najbolj stresnimi dogodki v življenju človeka. Dela sem se lotil brez vsakršnega predznanja, po občutku torej.«

Lahko čisto na kratko opišete, kako je to potekalo?

»Najprej sem napisal dneve, dele dneva, potem mesece, letne čase, nato sem besede dodajal po naključju. Spomnim se na primer, da sem nekega dne v sobi zagledal pikapolonico. Pobral sem jo s tal in položil na sobno rastlino, potem pa v obliki slovarskega gesla še v računalnik. Nekaj časa sem imel zmeraj pri sebi svinčnik in papir ter si zapisoval zanimive izraze in podobno. Pri prevajanju nekaterih besed sem si pomagal z različnimi slovarji, kajti s strokovno pomočjo sprva nisem mogel računati.«

Zakaj ne?

»''Dobrohotni'' so raje govorili, da izdelava slovarja ni za mehanika. Na srečo pa se je našel tudi nekdo, ki mi je znal svetovati, kam in na koga naj se obrnem. Podobno je bilo tudi z založnikom, povsod so me zavrnili, nazadnje pa sem le prišel na pravi naslov – ZRC (znanstveno raziskovalni center) SAZU. Po 14 letih bolj ali manj trdega dela je knjiga zdaj tu in prepričan sem, da bo dober pripomoček vsem tistim, ki prihajajo iz Ukrajine v Slovenijo, teh pa je kar nekaj – po meni znanih podatkih zavod za zaposlovanje vsako leto izda več kot tisoč delovnih dovoljenj. Kar nekaj pa je tudi Slovencev, ki gredo v Ukrajino oziroma jih ukrajinščina posebej zanima.

Slovar je izšel v petsto izvodih, cena izvoda pa je nekaj manj kot štirideset evrov. Med prvimi, ki so postali lastniki tega zanimivega priročnika, je tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko, podaril pa mu ga je slovenski predsednik Borut Pahor, ko je bil pri njem na obisku.«