Havajski način življenja

Rajsko otočje v Tihem oceanu: Havaji (3)

Narodni parki so tisto, zaradi česar se splača obiskati Havaje, meni Nejc. Seveda brez vstopnin ne gre. »Vsi otoki so vulkanskega izvora, kar pomeni, da je nekje ugasel vulkan, kar je bolj ali manj zanimivo za ljudi oziroma turiste. Eni so ugasli, drugi še delujejo. Na Big Islandu je še delujoč vulkan Kilauea. Res je nekaj posebnega. Kot turista te pripeljejo precej blizu kraterja. Na Mauna Kei (4015 n. m.) sem si ogledal sončni zahod – zjutraj sem se kopal v morju, okoli poldneva sem si v rastlinjaku ogledovali orhideje, zvečer pa že gledal sončni zahod z najvišje gore Havajev. Sončni vzhod pa sem na primer opazoval z ugaslega vulkana Haleakala na Mauiju ...«

Havajski način življenja, njihova kultura se čutita na vsakem koraku, a nekje bolj izrazito kot drugje. Nejc je bil na primer na zahodnem Waikikiju nastanjen zraven Hilton Hawaiian Village, kjer so imeli vsak petek zvečer »luau«, havajski večer s prikazom havajskih plesov. Sicer je večer namenjen turistom in precej komercialno naravnan, a obiskovalec dobi vsaj občutek, kakšni so polinezijski plesi. »Pa da rahlo začutiš, kaj pomeni ta njihov aloha način življenja, kot oni to poimenujejo. Aloha namreč ni le pozdrav, dejansko predstavlja način življenja. Pri nas to poznajo morda Siciljanci. Pa Dalmatinci, ki živijo tako, da se za stvari ne vznemirjajo, umirjeno. Čeprav je tudi na havajskih otokih to različno. Še najmanj sem to zaznal na Oahuju, najbolj na Big Islandu. Tam so bili ljudje res prijazni. Če je nastal problem, so ga rešili v nekaj minutah. Na Mauiju sem ga tudi doživel: gospod, pri katerem sem najel avto, je imel rojstni dan ravno na dan mojega prevzema in mi je rezervacijo za najcenejši in po njihovi lestvici ponujenih avtov najmanjši, nadgradil – brezplačno: in dobil sem jeepa. Havajci se zavedajo, da aloha način življenja izginja, a se še vedno trudijo, da bi ga ohranili. Otok Molokai pa naj bi sploh slovel po njem.«

(Nadaljevanje prihodnjič)