Obisk pri zamejcih

Nadarjeni učenci Osnovne šole Simona Jenka Kranj so konec aprila obiskali slovensko zamejsko Nižjo srednjo šolo Srečka Kosovela na Opčinah ter to izkoristili še za ogled Trsta in okolice.

V Osnovni šoli (OŠ) Simona Jenka so prve stike s šolo na Opčinah navezali pred tremi leti v okviru izobraževanja, ki ga je za zamejske učitelje na pobudo zavoda za šolstvo pripravila pomočnica ravnatelja na kranjski šoli Ingrid Klemenčič. Takrat se je porodila ideja, da bi v sodelovanje med šolama vključili tudi učence, da bi jim približali življenje zamejskih Slovencev. Tako so tamkajšnje učence že dvakrat gostili v Kranju, konec aprila pa se je 42 nadarjenih učencev OŠ Simona Jenka v spremstvu profesorja zgodovine Klemna Marklja odpravilo na Opčine.

»Vrstniki z Nižje srednje šole Srečka Kosovela so nam pripravili lep sprejem s kulturnim programom. Razkazali so nam svoj kraj in predstavili njegovo zgodovino,« je razložila devetošolka Ana Eržen. Še pred tem so se ustavili v naselju Križ in obiskali tamkajšnjo slovensko šolo, ki jo obiskuje zgolj 36 učencev. »Glede na to, da imamo v naši šoli skoraj 1200 učencev, je bila to za naše učence zelo zanimiva izkušnja,« je pojasnila Ingrid Klemenčič in dodala, da so bili presenečeni tudi nad tem, da so italijanski šolarji oblečeni v šolske uniforme. Na Opčinah so jim sovrstniki iz tamkajšnje šole kar sami pripravili kosilo, saj v šoli nimajo organizirane prehrane kot pri nas. V nadaljevanju so obiskali še tržaško Rižarno, kjer je bilo med drugo svetovno vojno koncentracijsko taborišče. »V Rižarni se nam je pridružila upokojena profesorica zgodovine Konstanca Filipovič, ki nas je poučila o fašizmu in grozotah druge svetovne vojne,« je razložila Ana Eržen in dodala, da so jih po ogledu Rižarne peljali še na pristen italijanski sladoled v mestnem jedru Trsta. »Izredno lepo je bilo videti, kako so zamejski Slovenci ponosni na svoje korenine in kako radi ohranjajo slovenski jezik in kulturo zunaj državnega ozemlja.«

Tovrstne izmenjave so zelo koristne, ker tako učenci spoznajo, da naše šole niso tako slabe, je poudarila Ingrid Klemenčič, ki to imenuje »doživljajska pedagogika« in meni, da bi to moralo biti bistvo šole. »Tako pridobijo vrsto informacij, ki so predvidene tudi po učnem načrtu, a na drugačen način.«