Dve zgodbi, en svet

V Mali galeriji je na ogled razstava članov Likovnega društva Kranj, življenjskih sopotnikov Sumiko Kiyohara in Jožeta Stražarja Kiyohare.

Kranj – Tokratna razstava v Mali galeriji Likovnega društva Kranj je zanimiva z dveh vidikov – prvič: predstavljata se umetnika, ki sicer živita in ustvarjata v Stockholmu na Švedskem, zadnjih deset let pa nekajkrat letno prihajata tudi v Kranj, kjer sta si v starem mestnem jedru ustvarila drugi dom; in drugič: če se Jože Stražar Kiyohara sicer predvsem ukvarja s kiparstvom in Sumiko Kiyohara s slikanjem, sta tokrat zamenjala vlogi, saj se on predstavlja z grafikami, ona pa je s svojimi deli posegla v galerijski prostor.

»V Kranj se kot lastovki vračava nekajkrat vsako leto in Kranjčani so naju lepo sprejeli, prav tako kolegi iz umetniških vrst v likovnem društvu, katerega člana sva kakih šest let. Tu sva že večkrat razstavljala na skupinskih razstavah, jaz sem v preteklem letu predstavil z medaljami, plaketami in malo plastiko, tokrat sva bila povabljena, da se predstaviva skupaj s Sumiko,« pove Jože. Sumiko pa dodaja: »Tudi na Švedskem in Japonskem sva že skupaj razstavljala in znava vsak svoja likovna dela med seboj kombinirati. Tokrat naju je spodbudil Klavdij Tutta iz društva in z veseljem sem iz Švedske poslala svoja dela za razstavo.«

Jože Stražar Kiyohara tokrat razstavlja grafične liste, ki jih je strnil pod naslov Pripoved linije v figuri. »Avtor del se ne ukvarja samo s poenostavitvijo in omejitvijo, temveč tudi s kontrastno igro, nastopajočo med črno in belo barvo. Belina papirja je kot temeljni nosilec zgodbe s črno podobo. V motiviki so vidni zametki figure ali krajine, a vendar ne gre za jasno izražanje in definiranje teh, temveč za posredovanje med samo podobo in simbolično pripovedjo,« je h grafikam povedala umetnostna zgodovinarka Melita Ažman. Gre za Stražarjeva novejša dela, s katerimi avtor dokazuje svojo risarsko moč, v simbolnem smislu pa nakazuje na različna čustva, ki nas prevevajo, od materinstva do predanosti glasbi in podobno.

Papir je osrednji likovni medij in akvarel prva tehnika, ki jo pri svojem ustvarjanju uporablja Sumiko Kiyohara. Pri izdelovanju skulptur uporablja različne vrste papirja, ki ga poleg oblikovanja osmišlja z akvarelnimi barvami, pri čemer izhaja zgolj iz treh osnovnih barv, ki jih med seboj meša. Zgodba se začne na steni z majhnimi zvitki, ki predstavljajo spomin na gozdno pokrajino na Japonskem, od koder Sumiko prihaja. Povečane dežne kapljice v obliki čolničkov se stekajo v prostor. »V njih so kroglice, to so naša življenja. Potem nas različne življenjske poti ponesejo v svet in čolnički, naša varna zavetja ostajajo prazna. Postavitev se imenuje Korak na dolgo potovanje. Vsak od nas ima svojo pot, posejano z lepimi in včasih tudi slabimi stvarmi,« pripoveduje Sumiko.

»Sumiko Kiyohara ne ustvarja instalacij, ki bi prenašale občutek hladnega ali odtujenega modernega koncepta. Čeprav človeka v njenih delih ni, je ta vedno prisoten, a ne v fizični obliki, temveč v duhovni in kot nosilec idejne zasnove, s tradicionalnim zgodovinskim pridihom,« je k delom umetnice še povedala Ažmanova. Razstava bo na ogled do 5. maja.