Na robu preživetja
Čeprav v Sloveniji že štiri leta beležimo gospodarsko rast, ki je bila lani s skoraj petimi odstotki ena najvišjih v Evropski uniji, in se tudi brezposelnost znižuje, pa mnogi državljani tega ne občutijo in kljub pozitivnim trendom životarijo. Da imamo v državi, ki se ima za socialno, še vedno skupine ljudi, ki živijo v revščini in jim minimalni dohodek, socialni transferji ali nizke pokojnine ne omogočajo dostojnega preživetja, je nedavno ob predstavitvi poročila za lansko leto opozorila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Med najbolj ogroženimi izpostavlja starejše ljudi, zlasti upokojenke. Mnogi živijo na socialnem dnu in izgubljajo dostojanstvo pri iskanju oblačil in hrane pri humanitarnih organizacijah, navaja varuhinja.
Podatkov o številu državljanov, ki so lani živeli pod pragom revščine, sicer še ni, je bilo pa še leta 2016 v taki situaciji kar 280 tisoč Slovencev ali vsak sedmi. Med njimi je bilo kar 83 tisoč upokojencev in tudi 50 tisoč delovno aktivnih, od tega 20 tisoč samozaposlenih.
Na nove oblike revščine, ki nastajajo kljub veliki gospodarski rasti, opozarjajo tudi na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje, ki s projektom Botrstvo pomaga pet tisoč otrokom. Nanje se obrača tudi vedno več zaposlenih staršev: takšnih z minimalno plačo, prekarni delavci in obrtniki, ki so zaradi plačilne nediscipline na robu preživetja. Prav tako zgovorni so nedavno predstavljeni podatki Slovenske karitas. Lani so imeli skoraj 95 tisoč prejemnikov materialne pomoči, med katerimi je tudi vse več gospodinjstev z rednimi zaposlitvami, ki jim prinašajo prenizke dohodke. Razmere se od lani niso bistveno spremenile, zato so pristojne znova pozvali k ukrepanju, med drugim k spodbujanju takega okolja in sistemskih rešitev, kjer bo vsak delavec dostojno plačan.
Pri projektu Botrstvo so ponosni, da jim je uspelo doseči nekaj sistemskih sprememb, ki socialno ogroženim lajšajo življenje, je pa še veliko neuresničenega. Imajo pa še vedno občutek, da se državni organi prevečkrat ukvarjajo z zaščito proračuna, in ne z aktivno pomočjo ljudem v stiski. Kot ugotavljajo, zakonodaja ni nujno tako zelo slaba, državljani pravice imajo, a sistem pogosto deluje na način, da se jim čim bolj otežuje dostop do njih.
Varuhinja Nussdorferjeva je prepričana, da mora socialna država, ki v ogledalu uzre revščino toliko posameznikov, sprejeti odločnejše ukrepe za njeno odpravljanje. Izziv, na katerega bi morale najti odgovor vse politične stranke, ki se bodo na junijskih volitvah potegovale za upravljanje države.