S posekom se mudi
Za drevesa, ki jih je napadel lubadar ali jih je poškodoval veter, je edina rešitev čim hitrejši posek in spravilo.
Lubadar povzroča ekološko in gospodarsko škodo. Lastniki gozdov so bili od leta 2015 dalje zaradi slabše kakovosti prodanega lesa oškodovani že za enajst milijonov evrov.
Bled – Svet blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije se je na seji v sredo seznanil z varstvenim stanjem gozdov na Zgornjem Gorenjskem. Kot ugotavljajo v zavodu, je veliko gozdov na Zgornjem Gorenjskem zaradi čezmerne razmnožitve lubadarja in lanskega decembrskega vetroloma zelo poškodovanih, najhuje je v Bohinju. Dolga in s snegom bogata zima je otežila sanacijo, zato je večina poškodovanega drevja še v gozdovih. Lastniki so kljub temu, večinoma že v januarju, posekali okoli 50 tisoč kubičnih metrov poškodovanih dreves, o poseku še nadaljnjih sto tisoč »kubikov« so tudi že obveščeni, zavod pa je z otoplitvijo in taljenjem snega še pospešil označevanje drevja za sanitarni posek in obveščanje lastnikov. S posekom in spravilom pa se mudi, saj je v vetrolomu poškodovano drevje idealna tarča za lubadarja. V zavodu ob tem opozarjajo obiskovalce gozdov, da je zadrževanje v poškodovanih gozdovih in v gozdovih, kjer se izvajata posek in spravilo, smrtno nevarno.
»V zadnjih letih se v gozdovih dogajajo spremembe, ki jih v preteklosti ni bilo, zato tudi ni možno napovedati, kaj se bo dogajalo naprej. Bistveno je, da lastniki redno pregledujejo gozdove in da v primeru, ko najdejo poškodovano drevje, čim prej začnejo s sečnjo,« pravijo v zavodu za gozdove in dodajajo: »Videz gozda postaja zaradi obsežnih poškodb in sanacije drugačen. Večina ogolelih površin bo prepuščena naravnemu pomlajevanju, tam, kjer je takšno pomlajevanje oteženo, pa bo zavod brezplačno priskrbel lastnikom sadike za posaditev. Kakšen gozd bo nastal na teh površinah, je odvisno od narave, predvsem pa od prizadevanj lastnikov, gozdarji jim bomo pri tem strokovno pomagali.«
V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem se je smrekov lubadar začel čezmerno razmnoževati leta 2015, v treh letih so posekali 861 tisoč kubičnih metrov lubadark, od tega lani rekordnih 430 tisoč »kubikov«. Decembrski vetrolom je še »izboljšal« možnost za razmnoževanje lubadarja, zato v zavodu pričakujejo, da se bo njegovo »smrtonosno delo« nadaljevalo še vsaj tri leta.