Nekoč na gradu Turn
V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava z naslovom Blagoslovljeni in prekleti, na kateri je predstavljen grad Turn v Potočah in njegovi zadnji lastniki.
Takole med drugim v knjižici k razstavi beremo v zapisu grofice Jutte Auersperg, vnukinje Ota Detele ml., zadnjega lastnika gradu Turn: »Leta 1951 sta se starša prvič odpeljala nazaj domov. Leta 1954 smo se prvič vsi odpeljali čez Ljubelj v Preddvor. Tega ne bom nikoli pozabila – te veličastne gore, od Naklega se v daljavi vidi Zaplata. In potem grad Turn. Bilo je neverjetno lepo. Bil je lep poletni dan, opoldne so se z vseh hribov oglasili zvonovi. V vasi smo obiskali mnogo ljudi. Bilo je nenavadno razpoloženje, med otožnostjo, žalostjo, veseljem in strahom. Ko smo se vrnili k avtu, je bil obsut s cvetjem in mama je jokala.«
Detelovi so na grad Turn prišli na začetku dvajsetega stoletja. Grad in posestvo v Potočah je od Janka Urbančiča leta 1909 kupil Oto Detela ml., njegova hčerka Avgusta se je leta 1911 poročila z Avstrijcem Heinrichom Palmom, leto kasneje pa se jima je rodil Karl Heinrich. Ta se je leta 1943 poročil z Elso Siegmund in imel dva otroka, hčer Jutto Mario (1944) in sina Karla Otta (1946). Zadnji lastnik Turna Oto Detela in njegova žena Magdalena sta umrla v februarju leta 1946 v taborišču v Mariboru, Palmovi pa so bili po vojni izgnani iz Slovenije in živijo na Graškem. Po očetu Karlu Palmu (ta je po dolgoletnih prizadevanjih leta 1999 pridobil slovensko državljanstvo, umrl pa je leta 2002) je Turn in posestvo dedovala njegova hči Jutta.
Avtor razstave dr. Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja je v sodelovanju z dr. Aleksom Leom Vestom že leta 1999 napisal članek o zapletih, ki jih je pri pridobivanju državljanstva in denacionalizacijskem postopku imel Karl Palm. Dežman je usodi Vestovih in Detelovih po drugi svetovni vojni predstavil že na stalni razstavi Slovenci v 20. stoletju v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, tokrat je v središču družina Detela in njihov grad Turn v Potočah nad Preddvorom, v katerem je že dolgo dom starostnikov.
Kaj je bilo vodilo za pripravo tokratne razstave? »Razstava je pomembna iz več razlogov. Prvič, nekatere naše ljudi je treba vrniti v nacionalno zgodovinsko shemo, kar je priložnost, da obudimo zavest o nekdanji slovenski eliti. Drugič, zavedati se moramo devastacije gradov in dvorcev, bodisi v času medvojnega ropanja bodisi povojnih zaplemb in siceršnje socialne degradacije teh stavb. Treba je vsaj v dokumentarnem smislu rekonstruirati grad Turn in stavbo z umetninami, knjižnico, pohištvom, različnim inventarjem ... Arhiv je bil na srečo rešen in je v Arhivu RS. Na ta način bi lahko dobili sliko o nekdanjem gradu. Tretje je opozorilo, da je že čas, da se denacionalizacijski postopki v tej državi dokončno rešijo. V primeru Turna so postopki večinoma končani,« je ob razstavi povedal njen avtor dr. Jože Dežman in poudaril, kako pomembno je, da se potomci ljudi, ki so bili po vojni izgnani in izbrisani, spet inkultivirajo v našo družbo in se ta vendarle zave, kako pomembni ljudje so to za nas.
Bogat arhiv, a redki predmeti
V medprostoru k razstavi je najprej s plemiškim grbom in fotografijami predstavnikov treh rodov predstavljena družina Detela in potem še Palm. S stropa visijo trakovi s predstavljenim 201 grbom, ki so del zbirke Arhiva RS. O plemstvu in grbih pišeta strokovnjaka dr. Miha Preinfalk in dr. Jure Volčjak. Menda je na Slovenskem v preteklosti obstajalo okrog tisoč plemiških družin. Nasproti grbom je predstavljen zemljevid požganih in uničenih gradov po drugi svetovni vojni, ki naj bi sledil raziskavam Iva Žajdele.
V stebriščni dvorani nas najprej z desne pozdravi veliki portret Ota pl. Detele st., ki je živel v 19. stoletju in bil med drugim več kot trideset let poslanec deželnega zbora za Kranjsko. Slika je sicer v Narodni galeriji Slovenije. Na ogled je originalna plemiška diploma. »Iz arhivskih podatkov smo tudi poskušali rekonstruirati, kaj se je zgodilo po izgonu potomcev iz Turna in zaplembo gradu ter vsega, kar je bilo v njem. Izginila je celotna knjižnica, med drugim Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske s posvetilom, izginila je večina inventarja ... Vse to smo poskušali prikazati s komisijskimi zapisniki.« Predstavljenih je nekaj predmetov, ki so jih potomcem bodisi prinesli vaščani bodisi so bili odkupljeni. Na ogled je nekaj zanimivih predmetov in predvsem fotografij. V osrednjem delu razstave je predstavljen tudi predalnik, ki je že dlje časa v Gorenjskem muzeju, a vse do izpred nekaj let niso vedeli, da je prav z gradu Turn. Kot meni dr. Jože Dežman, naj bo razstava še en prispevek k enakopravni obravnavi nekdanjih elit na Slovenskem. Ob razstavi je izšla tudi lično oblikovana knjižica s podatki o razstavi in zadnjih lastnikih gradu Turn.