Labod iz Tuonele

Labod je ptica, ki naseljuje mitske pokrajine že od antike naprej in slovi po svoji lepoti, moči in krhkosti obenem. Velikokrat je prispodoba ljubezni, srečne ali usodne in neizpolnjene. Posebno priljubljen v romantični glasbi je navdihnil Petra Iljiča Čajkovskega, da je ustvaril priljubljeni balet Labodje jezero. Najdemo ga v Živalskem karnevalu Camilla Saint-Saënsa, v Wagnerjevi operi Lohengrin, v drugem stavku Sibeliusove suite Lemminkäinen, ki je nastala na podlagi štirih legend iz finskega mita Kalevala. Skrivnostni labod kroži okoli otoka mrtvih, ustrelil pa naj bi ga junak Lemminkäinen, ki sam omahne pod sovražno puščico. V tretjem stavku suite junakova mati sestavi dele razkosanega trupla in ga znova obudi v življenje. Labod iz Tuonele je zelo priljubljen pri dirigentih in tudi občinstvu. Njegov stvaritelj, Jan Sibelius (1865–1957) še danes velja za najboljšega finskega skladatelja, ki je prodrl v svet okoli 1900, ko mu je za tifusom umrla tretja po vrsti, dveletna hči Kristi. Dotlej prijatelj veselih družb in zabav je Jan pustil kozarec. Družina, v kateri je bilo šest hčera, je zvečine živela na podeželju, nedaleč od Helsinkov, kjer si je Sibeliusova žena Aino ustvarila vrtiček, vse svoje življenje pa je podredila dolžnostim.

Sibeliusov skladateljski opus je zelo obsežen, še vedno pa so najbolj priljubljene suite z zvočno podobo finske pokrajine, sag in mitov. Ko so ga nekoč vprašali, kakšna je njegova glasba, je odgovoril: »V njej ni nič, čisto nič cirkusa, samo mrzla, čista voda.« Morda bi moral dodati: polna biserov … Ob desetletnici skladateljeve smrti 1967 so v osrednjem helsinškem parku odkrili mogočen spomenik. Valujoče orgle, ki ponazarjajo skladateljevo nesmrtno delo, imajo tri vrhove. Najvišji meri več kot 10 metrov, druga manjša pa nekaj nad šest in osem metrov, vseh jeklenih zvarjenih piščali pa je nad šeststo. Zasnovala ga je kiparka Eila Hiltunen. Ob odkritju je tej simboliki pretil državni škandal, ker ni bilo nikjer Sibeliusove statue, ki jo je avtorica pozneje izdelala in je prislonjena ob skalnat slop nedaleč od orgel. Kadar je vreme vetrovno, se spomenik oglaša z melodičnimi zvoki …

Finski borovničev kolač

Za nizki pekač potrebujemo:

za testo: 150 g masla, 100 g sladkorja, 1 jajce, 150 g bele moke, 150 g polnozrnate moke, 1 žličko pecilnega praška,

za nadev: 200 g skyra (islandski mlečni izdelek, ki ga dobimo v večjih trgovinah) ali pasirane skute, 1 jajce, 50 g sladkorja, 1 sladkor z vaniljo, 500 g borovnic, sladko stepeno smetano po želji.

Zelo mrzlo maslo razrežemo na manjše koščke, presejemo moko s pecilnim praškom in dodamo jajce. Umešamo z ročnim mešalnikom ali na roko, da dobimo gladko testo. Nizek pekač za sadne pite namastimo, razvaljamo testo in obložimo pekač, tako da testo seže skoraj do roba.

V skledi penasto umešamo sladkor in jajce, dodamo sladkor z vaniljo in skyr oziroma skuto ter nato še borovnice. Pečico ogrejemo na 200° in pečemo kolač od 30 do 35 minut. Ne sme biti preveč suh. Kolač ohladimo v modelu. Po želji ga ponudimo s sladko smetano.

Pa dober tek!