Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je predstavila poročilo za lani, ko je urad ugotovil 433 kršitev pravic in drugih nepravilnosti s strani državnih organov. / Foto: Tina Dokl

Mnogi na socialnem dnu

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ta teden opozorila, da v Sloveniji številni živijo na socialnem dnu in izgubljajo dostojanstvo pri iskanju oblačil in hrane pri humanitarnih organizacijah.

Več kot štiristo kršitev

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v torek ob predstavitvi poročila za lani kot najbolj pereča področja navedla socialno-ekonomsko sliko ljudi, njihovo zdravje, slabo upravljanje in okoljska vprašanja. Varuhinja je poudarila, da številni živijo na socialnem dnu in izgubljajo svoje dostojanstvo pri iskanju oblačil in hrane pri humanitarnih organizacijah. Med skupno 77 priporočili, ki jih je podala, je tako tudi priporočilo državnemu zboru, vladi in ministrstvom, naj sprejmejo ukrepe za uveljavitev ustavnega načela, da je Slovenija pravna in socialna država, da bi odpravili revščino ter posameznikom in družinam zagotovili pogoje za zadovoljevanje temeljnih človekovih potreb. Namestnik varuha človekovih pravic Tone Dolčič je kot problematično označil tudi delovanje pravne države. Po njegovi oceni namreč v normativnem sistemu, kjer je »gora predpisov«, vlada kaos, žrtev pa so socialna država in centri za socialno delo. Varuh za človekove pravice je sicer lani obravnaval 4471 zadev (predlani 4308). Kršitve so ugotovili v 386 pobudah, v katerih je bilo 433 kršitev različnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in drugih nepravilnosti.

K tožbi pristopilo šest tisoč Slovencev

K skupinski tožbi Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) proti Volkswagnu zaradi prirejanja podatkov o izpuhih je pristopilo 6024 slovenskih potrošnikov. Predsednica ZPS Breda Kutin je razložila, da s tožbo zahtevajo povrnitev kupnine za vozilo v zameno za njegovo vračilo. Gre za vozila znamk Audi, Seat, Škoda in Volkswagen, izdelana med letoma 2007 in 2015, v katera so bili vgrajeni sistemi za prirejanje meritev količine izpustov dušikovih oksidov. Tožbo so vložili prek nemške družbe Financialright, ki je prevzela vse terjatve in se zavezala, da bo nosila vse stroške postopka, v primeru uspeha pa bo zadržala do 35 odstotkov izterjanega zneska.

Za zaščito NLB pred hrvaškimi sodišči

Ustavna komisija v ponedeljek ni sprejela sklepa o začetku postopka za dopolnitev ustavnega zakona za zaščito NLB pred odločitvami hrvaških sodišč zaradi prenesenih deviznih vlog nekdanje LB. Medtem je skupščina NLB, na kateri je državo kot edinega delničarja zastopal Slovenski državni holding, upravi NLB naložila sprejetje ukrepov, s katerimi bo zagotovila, da bo v primerih obstoječih oz. morebitnih novih pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog v celoti spoštovan vladni sklep iz julija 2015 in februarja letos. Po njem izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke ni skladno s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami, ki sta jih sklenili Slovenija in Hrvaška.

Lenarčič poletel v Azijo

Letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič je v ponedeljek z ultra lahkim letalom Dynamic WT9 slovaškega proizvajalca Aerospool z mariborskega letališča poletel na novo okoljsko misijo, na kateri bo podatke o onesnaženosti zraka zbiral na poti preko Azije. V približno 40 dneh bo preletel Turčijo, Iran, Pakistan, Indijo, Bangladeš, Mjanmar, Laos, Vietnam, Kitajsko, Mongolijo in Rusijo. Po njegovih besedah je logistika precej zapletena, saj pred odhodom ni pridobil vseh dovoljenj za prelete in postanke. »Izmeriti želimo stanje okolja, stanje podnebja, da lahko spremljamo učinkovitost ukrepov za zmanjšanje segrevanja ozračja,« je razložil vodja znanstveno-raziskovalnega dela ekipe Griša Močnik iz Inštituta Jožef Štefan.

Janša zahteva odškodnino

Predsednik SDS Janez Janša je vložil odškodninsko tožbo zaradi sodnega procesa Patria, je poročal časnik Delo. Od države, nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar, ki je sestavila obtožbo, in štirih sodnikov zahteva okoli 900 tisoč evrov odškodnine. Od sodnikov so toženi okrajna sodnica Barbara Klajnšek, ki je na zaporne kazni poleg Janše obsodila tudi Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča, takratni predsednik senata višjega sodišča Milan Štrukelj ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Branko Masleša, ki sta bila sodnica poročevalka in predsednik senata vrhovnega sodišča. Oba senata sta namreč potrdila sodbo okrajnega sodišča. Pravnomočno obsodilno sodbo v zadevi Patria je razveljavilo ustavno sodišče, zadeva pa je nazadnje zastarala. Skoraj 900 tisoč evrov odškodnine zaradi procesa Patria od države zahteva tudi stranka SDS. Obravnavo te tožbe so že končali, v kratkem pa bo izdana pisna sodba.