Z Zrnom soli v teden drame

Z dramo Zrno soli avtorice in režiserke Nede R. Bric se bo danes začel 48. Teden slovenske drame.

Kranj – Slovesno odprtje 48. Tedna slovenske drame, danes zvečer bodo prebrali tudi mednarodno in slovensko poslanico ob svetovnem dnevu gledališč, ob tem pa bodo podelili tudi stanovske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, bo »začinila« predstava Zrno soli. Gre za koprodukcijo Prešernovega gledališča Kranj z Narodnim pozorištem Tuzla. Na povabilo slednjega jo je napisala in režirala Neda R. Bric, predstava pa je lani novembra doživela izjemno uspešno premiero v Tuzli. Na krstno uprizoritev dela v Sloveniji so v Prešernovem gledališču namenoma počakali do začetka dramskega festivala.

Avtorica besedila in režiserka predstave je problematiki bosansko slovenskih odnosov posvetila eno leto. »Življenje Bosancev v Sloveniji namreč poznam mnogo bolje kot življenje Bosancev v Bosni,« je povedala Neda R. Bric, ki je k sodelovanju povabila tudi v Sloveniji živečega bosanskega skladatelja Damirja Avdića, ta je po poreklu prav iz Tuzle, s filmskimi posnetki pa je vključila tudi igralca Prešernovega gledališča Petra Musevskega in Aljošo Ternovška.

V njenem besedilu se prepletata dva svetova, slovenski in bošnjaški. Znajdemo se v labirintu zgodb iz obeh dežel, ki iščejo stičišča in razlike, ki se na koncu vedno zvedejo na isti imenovalec: človeško intimo, ki je enaka na vseh koncih sveta. To so zgodbe ljudi iz dveh dežel, ki ju je skozi zgodovino družilo precej povezav. Včasih sta bili del skupne države Jugoslavije, še prej avstro-ogrskega cesarstva, danes pa sta samostojni državi z včasih zapletenim razmerjem zlasti glede zapuščine nekdanje skupne države. Dejstvo je, da v obeh državah živi veliko prebivalcev narodnosti druge države. V Sloveniji nosi pojem Bosanec prav poseben pomen, včasih slabšalen, vedno pa poln stereotipov. Večinoma pomeni nižje kvalificiranega delavca, ki je prišel k nam s trebuhom za kruhom in živi v slabih razmerah, da lahko ves zaslužek pošilja domov, v Bosno, po kateri hrepeni in kamor se na stara leta – če je le mogoče – vrne. Vendar pa je tudi v Bosni mogoče najti presenetljivo število Slovencev in njihovih potomcev, ki so v različnih časovnih obdobjih tja prihajali iz istega razloga – zaradi dela.

Dogodki polpretekle zgodovine so se pomenljivo odražali v življenju ljudi v obeh deželah: strahotna bratomorna vojna, ki se je najhuje razbesnela prav nad bosanskim ozemljem in narodnostno mešanim življem na njem, na drugi strani pa zapleti ob delitvi jugoslovanske dediščine – problem Ljubljanske banke in drugih podjetij, zlasti pa afera z izbrisanimi, ki je prizadela ljudi z neslovenskimi koreninami in ki po svoji razsežnosti in krutosti spominja na dogodke iz nekih drugih temnih časov, neke druge vojne. Poleg omenjenih akterjev iz Slovenije, ki nastopijo v filmu, je Neda R. Bric v Zrnu soli angažirala še tri igralce iz Narodnega pozorišta Tuzla: Remiro Osmanović, Midhada Kušljugića in Edisa Žilića.