Dan za koroško pesem
Nedavni izlet naročnikov in bralcev Gorenjskega glasa na Koroško je bil drugačen. Dopoldne smo bili v cerkvi svetega Mihaela in v galeriji, popoldne pa na koncertu Koroška poje v Celovcu.
V programu izleta je bilo več duhovnega, več razmišljajočega, več kulturnega. Primerno času pred veliko nočjo. Po vožnji po dolini Kokre, preko Jezerskega vrha do Železne Kaple, kjer so ob cesti velike goličave, ki jih je povzročil lanski vihar, je bila naša prva postaja župnijska cerkev svetega Mihaela. Bili smo pri deseti, čisto slovenski maši, ki jo je daroval legenda med koroškimi slovenskimi duhovniki častni prelat Polde Zunder. Njegove misli so bile globoke in njegova pripoved o cerkvi, katere začetki segajo v leto 1000, je bila zanimiva. Cerkev krasijo postni prt in okna, ki jih je izdelal koroški slikar Valentin Oman, pa železni oltar, na katerega po besedah župnika Zundra lahko odložimo še tako težke probleme. Del izletnikov pa se je napotil v bližnjo galerijo Slovenskega prosvetnega društva Zarja na glavnem trgu, kjer nam je delovanje društva in kapelski vsakdan predstavil domačin iz bližnje Lepene, predsednik Zarje in občinski svetnik Vili Ošina.
Časa za pohajkovanje ni bilo veliko. V gostilni Podobnik na začetku Kaple, gledano z jezerske strani, so nam skuhali kosilo. Brez petja že tukaj ni šlo. Glas Gregove harmonike je obogatila pevka in organistka Marija Jamnik iz Žabnice.
Skozi Žitaro vas in Rikarjo vas smo se vozili do zajezene Drave in preko mostu naprej mimo Tinj z znanim izobraževalnim središčem do Doma glasbe v Celovcu. Tu nas je čakal vrhunec potovanja: udeležba na največji vsakoletni slovenski pevski prireditvi na Koroškem – Koroška poje. Krščanska kulturna zveza iz Celovca jo je prvič organizirala leta 1973. Letošnja pesem je bila posvečena dr. Francetu Ciganu, duhovniku, zbiratelju ljudskega blaga, zborovodji in profesorju glasbe na Slovenski gimnaziji v Celovcu, ki je bil rojen pred 110 leti v Prekmurju. Koroška slovenska pesem je enkratna. Če pa jo slišiš v živo in doživiš, kako zavzeto, srčno jo pojejo Korošci, ti seže do srca. Pritrditi je treba legendi koroškega petja Pavlu Kernjaku iz Trebinje ob Dravi, ki je vzneseno dejal: Dokler bomo peli, toliko časa bomo živeli. Kernjakove besede ne veljajo le za Slovence izven meja matične države, ampak tudi za nas …