Jože Roblek v stari paradni gasilski uniformi in s kolajnami, ki jih je osvojil z gasilskimi veterani. / Foto: Tina Dokl

Še vedno zapleše

Jože Roblek iz Britofa pri Kranju je enajstega marca praznoval devetdeseti rojstni dan. Čili jubilant je najraje obkrožen z družino in je ponosen na svoje dolgoletno gasilsko udejstvovanje.

Težko si je predstavljati danes tako čilega devetdesetletnika kot nekdaj zelo drobnega fantiča, ko pri hiši ni bilo dovolj hrane, da bi nasitili vseh deset otrok. Jože se je rodil četrti po vrsti še v Pržanu pri Ljubljani, kmalu se je družina preselila v Britof pri Kranju, Pr' Srdinc se je reklo po domače. Komaj pet let mu je bilo, ko je pomagal slepemu sokrajanu in ga vodil za roko, da je zaslužil kak dinar za hrano. Nikdar pa ne bo pozabil dobrotljivosti Zaplotnikove mame z Letenic, ki ga je, enajstletnika, vzela za pastirja, v zameno pa ponudila dovolj kruha, mleka in medu, da se je nasitil in okrepil. Takrat je Zaplotnikova mama rekla, kje ste pa dobili tega fanta, saj še »punkeljna« ne more nositi, ko pa je čez tri leta odhajal od njih, ga je pospremila z besedami, da je sedaj drugačen, močnejši. Kasneje se je izučil za pleskarja, poklicno pa večino let delal kot ličar v Alpetourju, nazadnje kot mojster. »Veliko vajencev sem izučil, z nekaterimi, ki so danes stari okrog šestdeset let, kot sem bil takrat jaz, sem obudil stik na praznovanju devetdesetletnice; lepo so me presenetili z obiskom,« pravi. Že kot 15-letnik se je pridružil britofskim gasilcem in v njihovih vrstah ostaja aktiven po svojih zmožnostih. Samo z gasilskimi veterani je osvojil kar 16 kolajn. In koliko gasilskih odlikovanj ima! Za častitljiv jubilej so mu gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Britof podelili poseben kipec – v obliki gasilca. Dan pred rojstnim dnevom so mu gasilci, sorodniki, prijatelji in sosedje ofirali; postavili so mu velik mlaj, ki se vidi daleč naokoli.

So povedali tudi Jožetovi najbližji, da ata rad skrbi za svoje zdravje in se z delom ter športom krepi. Pred leti ga je tek na smučeh čisto prevzel. Več kot osemdeset jih je imel, ko je na Pokljuki še pretekel velik krog, in v devetdesetih ostaja aktiven. Okrog hiše, ki jo je sam zgradil, še vedno veliko postori. Rad se vozi z mopedom, veliko kilometrov je naredil tudi z avtom, s katerim je rad vozil družino na izlete in na morje.

Jože je za ženo vzel Marijo Pičman, aprila letos bosta praznovala 65. obletnico poroke. Oba sta še zdrava in nasmejana. V zakonu sta se jima rodila sin Jožef in hčerka Kristina. Zatem so ju razveseljevali vnuki Tanja, Marko, Andrej in Urša, zdaj jima jesen življenja bogatijo pravnuki Vid, Brina, Ajda, Tine, Ažbe in Urban.

Jože Roblek, ko je priložnost, še vedno zapleše. »Vedno sem se rad sukal, pri plesu vse pozabiš,« smeje pojasni. Še vedno dobro vidi in bere, spomin mu tudi dobro služi. »Samo zdravja si želim za oba z ženo,« je sklenil. Mladi pa so mu za jubilej zapisali: »Velikokrat v življenju te kaj je pestilo, a s svojim delom in poštenostjo si vedno vse uredil. Ponosni smo nate, si nam vzor.«