Smerokaz do koče na Kavcu / Foto: Jelena Justin

Čuvaj Ljubljanskega barja

Krim (1107 m) – Ena najpomembnejših geodetskih točk v Sloveniji. V času habsburške monarhije so avstrijski zemljemerci tukaj postavili koordinacijsko izhodišče prve katastrske izmere dežel Kranjske, Koroške ter Primorske z Istro.

Ko hodimo po Polhograjskem hribovju, se nam pogled vedno ustavi na čuvaju Ljubljane, hribu, katerega dostop na vrh je bil v času bivše države med leti 1970 in 1991 prepovedan, ker je imela JLA tam svojo postojanko. Baje je Krim tudi naravni meteorolog, saj ima vzdevek ljubljanski vremenski prerok. Zakaj? Zato, ker naj bi njegova kapa, kadar se pojavi, napovedovala slabo vreme za okoliške kraje. V zimskih razmerah, sploh če pred nami ni hodil še nihče, je skok na Krim kalorična malica za hribov lačne duše.

Z avtoceste Ljubljana–Koper gremo na izvoz Brezovica, kjer se usmerimo levo proti Vrhniki. V semaforiziranem križišču zavijemo levo proti Podpeči. Nadaljujemo mimo Vnanjih in Notranjih Goric ter gledamo smerokaze proti Rakitni. Peljemo se še mimo Dolenje in Gorenje Brezovice, ko na levi strani zagledamo smerokaz za Krim mimo lovske koče Plehanov laz. Ob cesti je večje parkirišče.

Parkiramo na levi strani vozišča ter prečimo ravnino do gozda. Pridemo do kolovoza, precej časa hodimo skoraj po ravnem, nato pa steza zavije desno navzgor. Povzpnemo se do koče na Kavcu oz. do lovske koče Plehanov laz. Mimo koče, ki ga krasi simpatičen mlinček, se levo začnemo vzpenjati skozi gozd. Pot je markirana in ni naporna, saj se ves čas zmerno vzpenja. Višje pridemo do jase, ki jo prečimo, in ponovno nadaljujemo skozi gozd. Markirana pot se spremeni v kolovoz. Kmalu prečimo slabšo cesto, a naša markirana pot nas še vedno vodi skozi gozd. Kmalu pridemo do makadamske ceste, ki pelje na vrh Krima. Tukaj imamo dve možnosti: ali nadaljujemo po cesti ali pa zavijemo desno, na strm kolovoz. Strm in precej širok kolovoz se višje spremeni v udobno stezo, ki poteka tik ob ograji vojaškega objekta, ki je na vrhu Krima. Steza še dvakrat zavijuga in že smo na makadamski cesti, ki nas v nekaj korakih pripelje do Planinskega doma na Krimu, ob katerem sta vojaški objekt in televizijski oddajnik, viden daleč naokoli. Pot sestopa poteka po poti vzpona, lahko pa z vrha Krima sestopimo do križa tik pod vrhom, na cesti pa zavijemo levo in sestopamo po cesti, do mesta, kjer nas smerokaz usmeri proti lovski koči na Plehanovem lazu.

Krim je čudovit razglednik; le ob pravem vremenu ga moramo obiskati. Pogled proti severu je pogled na Ljubljansko kotlino z Ljubljanskim barjem, ki mu enkratno kuliso delajo Kamniško-Savinjske Alpe, Julijci s Triglavom, Karavanke s Stolom, v ospredju pa Polhograjsko hribovje, Blegoš in Ratitovec. Na vzhodu je Posavsko hribovje, kjer dominira Kum, in Pohorje v ozadju. Pogled proti jugovzhodu se ustavi na Gorjancih. Na jugozahodu vidimo Snežnik, Nanos, morda celo morje.

Na vrhu Krima je tudi edinstvena spominska plošča, saj je hrib predstavljal trigonometrično točko že v Habsburški monarhiji, ko so delali prve katastrske meritve Kranjske, Koroške, Primorske, Goriške, Trsta ter Istre s kvarnerskimi otoki.

Ob mojem vzponu na začetku februarja opisana pot ni bila zagažena. Tik pod vrhom je bila šele gaz iz smeri, ki prihaja iz Kamnika pod Krimom. V primeru gaženja moramo spodnjim uram dodati še kakšno.

Nadmorska višina: 1107 m
Višinska razlika: 490 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 1 / 5