Svobodo in mir plačali z življenjem

V Šenčurju so počastili spomin na ustanovitev Kokrške čete in na žrtve Pipanove in Sušnikove družine.

Šenčur – Kokrška partizanska četa je bila ustanovljena decembra 1941 v hiši Janeza Pipana v Šenčurju, in sicer v okviru priprav na množično decembrsko vstajo zoper okupatorja na Gorenjskem. Delovala je najprej v dolini Kokre in pod Krvavcem, sredi leta 1942 pa prešla v sestavo takrat ustanovljenega Kokrškega odreda. V času njenega obstoja je v njej delovalo 74 borcev, od tega 27 domačinov z območja sedanje občine Šenčur. Izhajali so večinoma iz delavskih in kmečkih vrst, ducat med njimi jih je bilo iz Društva kmečkih fantov in deklet iz Vogelj, je na dejstva o Kokrški četi spomnil slavnostni govornik na spominskem srečanju Petar Podkonjak, član vodstva občinske organizacije SD Šenčur in član nadzornega odbora občine.

Zbrane je nagovoril predsednik Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Franc Kržan, k spominski plošči na Pipanovi hiši sta položila venec Igor Pipan in Alenka Doltar, člana šenčurske borčevske organizacije, nastopili so učenci osnovne šole iz Šenčurja, Jurjevi godci in ljudska pevka Vida Šušteršič. Slovesnost so namenili tudi spominu na požig in žrtve Pipanove in Sušnikove družine. Že tri mesece po ustanovitvi Kokrške čete, 8. marca 1942, sta po izdajstvu nemška policija in žandarmerija napadli in požgali Pipanovo hišo in sosednje Sušnikovo gospodarsko poslopje, kjer so se zadrževali borci Kokrške čete. Ta dan je pet ljudi izgubilo življenje, med njimi sta živa v hiši zgorela mama Marija in 16-letni Janko Pipan. Iz hiše so rešili mlajša otroka Roziko in Viktorja. Ranjena so Nemci zajeli Janeza Pipana in Janeza Zlateta in ju odpeljali v Begunje, kjer so ju skupaj z drugimi talci ustrelili v Dragi, gospodarja Martina Sušnika pa so odvedli v nemško taborišče Dachau, kjer je umrl novembra 1942. Petar Podkonjak je spomnil tudi na druge okupatorjeve žrtve z območja Šenčurja. »Glede na trpljenje in številne žrtve, tudi Pipanove in Sušnikove, ki jih je dal naš narod, je bila nacistična okupacija z domačo kolaboracijo daleč najhujše obdobje v slovenski zgodovini,« je prepričan govornik. »S kakšno pravico je okupator obsodil slovenski narod na smrt in s kakšno pravico nekateri danes obsojajo domoljube, ki so se upirali z orožjem v roki? Čas NOB je bil največja zmaga, izbojevana v okviru zavezniške koalicije proti fašizmu in nacizmu. Zato se moramo vedno znova zavedati, kako dragocena sta svoboda in mir ter kolikšna je cena, ki jo je moral plačati slovenski narod. V takšni zavesti so se rojevale vrednote domoljubja, solidarnosti in tovarištva.«