Izdelali tudi butaro velikanko

V Železnikih so imeli v soboto priložnost spoznavati bogato cvetnonedeljsko kulturno dediščino. Na ogled je bilo štirinajst različnih butaric pa tudi skoraj desetmetrska butara velikanka, ki je nastajala pod spretnimi rokami domačinov.

Železniki – Turistično društvo (TD) Železniki je minulo soboto v kulturnem domu priredilo prvi Festival cvetnonedeljskih butar. Člani društva so zadnja leta redno obiskovali razstavo butaric v Budnarjevi domačiji v Zgornjih Palovčah pri Kamniku in lani tam tudi sodelovali z butarico iz Selške doline, letos pa je avtorica razstave Sabina Romšak na njihovo povabilo gostovala še v Železnikih. Za razstavo, ki je bila dan kasneje na ogled tudi v Budnarjevi domačiji, je zbrala štirinajst primerkov različnih cvetnonedeljskih butaric.

Podeželski butarici iz Selške doline, ki jo je izdelal Janez Mohorič, so na zelenje za okras dodali čipko, simbol njihovih krajev. Najstarejši primerek je bila okoli 110 let stara butarica iz Sostrega pri Ljubljani. Ljubljanske butarice so iz oblancev, pri čemer so bili ti nekoč zgolj rdeče, modre in bele barve – tako kot slovenska zastava, današnje, modernejše različice pa so vseh barv, je razložila Romšakova. Butarice imajo ponekod tudi zanimiva imena. Mednje zagotovo sodijo ljubenske potice – precej nenavadne butarice iz lesa, izdelane po najrazličnejših motivih, tokrat so imele obliko žage, avta in otroške dude. »Gre za figuralne butare z Ljubnega ob Savinji. Tovrstne butarice imajo edini v Evropi in jih dejansko tudi nosijo k blagoslovu,« je pojasnila avtorica razstave. Na prajklu iz Rateč pri Planici so bile tudi preste in piškoti domačih gospodinj, povezan pa je s trakom, ki ima vzorec, značilen za rateško nošo. Nekatere butarice pa so krasili pisani trakovi iz krep papirja: snop iz Topolšice in Črne na Koroškem pa tudi butaro iz Žirovskega Vrha in Poljanske doline. Poleg že omenjenih so bile na ogled tudi palovške butarice iz Spodnjih Palovč, sivkine butare iz Štanjela, šmarske butarice iz okolice Kamnika, pušl in kaštron iz Baške grape ter kravji žegen iz Roba na Dolenjskem.

Veliko zanimanja so bili deležni domačini, ki so v približno štirih urah izdelali 9,5 metra dolgo butaro velikanko, ki bo krasila trg pred cerkvijo sv. Antona. Obiskovalci so si lahko butarico tudi kupili ali pa si izdelali svojo pod mentorstvom Bernarde Kvas iz Zgornjih Palovč. Festival je popestril tudi Jože Bokal iz Dolskega, ki je pekel velikonočne oblate – velike okrogle hostije iz moke in vode. V nekaterih krajih imajo namreč še vedno navado, da jih nesejo k blagoslovu skupaj z drugimi dobrotami. Zdravko Markelj iz Bukovščice je prikazoval pletenje košar, članice Društva upokojencev za Selško dolino so na ogled postavile velikonočne prtičke, članice TD Železniki pa klekljane izdelke, tudi takšne z velikonočnimi motivi.

Festival je pritegnil lepo število obiskovalcev, zato si predsednik TD Tomaž Weiffenbach želi, da postane tradicionalen.