Na kmetiji petnajstega ni plače

Čeprav je kruh, ki ga reže delo na kmetiji, večkrat bolj trd, pa je na območju Zgornje Gorenjske več kot petdeset mladih kmetov.

Jesenice – Cene Černe je 24-letni fant z Blejske Dobrave, ki s ponosom pove, da je mladi kmet. »Živim na kmetiji, rad delam s stroji in z živalmi in ni mi problem iti v hlev zjutraj in zvečer. Od letos sem na kmetiji tudi zaposlen, imam pa tudi dopolnilno dejavnost storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Plača? Na kmetiji plače petnajstega v mesecu načeloma ni. Pišeš račune in čakaš na plačilo. Se pa moraš kar znajti, da prideš skozi mesec,« pravi Cene, ki je tudi predsednik Društva podeželske mladine Zgornjesavske mladine. V društvu imajo nekaj več kot petdeset članov z območja Zgornje Gorenjske. Večina mladih kmetov hodi v službo, s kmetijstvom se ukvarjajo »za zraven«, registrirano imajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, ukvarjajo se s predelavo mleka, peko kruha, z gozdarstvom, na območju Kranjske Gore s turizmom ...

O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo, so govorili na srečanju mladih kmetov, ki je v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine in ob podpori Občine Jesenice potekalo v torek na Jesenicah. Srečanja se je udeležilo deset mladih kmetov, ki so kot največjo težavo omenili preveliko birokracijo in omejujoče prostorske plane, ki zavirajo njihove želje po razvoju kmetij. Za vsako investicijo so potrebna številna soglasja, pogoji so dostikrat nemogoči, neživljenjski. Tako so denimo omenili, da je praktično nemogoče dobiti soglasje za postavitev male hidroelektrarne, s čimer bi kmetija postaja energetsko samooskrbna in trajnostno naravnana. Kot enega od problemov so omenili tudi pojav zveri, ne le volkov in medvedov, celo šakalov, ki uničujejo črede živine. Srnjad povzroča škodo na pridelku, po mnenju mladih kmetov pa so se zveri in srnjad tako namnožili, da to že onemogoča normalno sobivanje v naravi.

Z vsemi težavami bo Zveza slovenske podeželske mladine seznanila ministrstvo za kmetijstvo in ostale odgovorne. Želijo si, da bi pri pripravi kmetijske politike slišali tudi glas mladih kmetov, saj so prav oni prihodnost slovenskega kmetijstva.