Podobe časa

»9. april 1968 – Atlanta, Georgia, ZDA. Santi Visalli, mladi fotograf iz Mesine, je Martina Luthra Kinga prvič srečal na začetku šestdesetih let pred stavbo Združenih narodov v New Yorku. 'Ko je pogledal v moj objektiv, sem takoj vedel, da bo ta mož še pomemben,' je povedal pozneje. Tako je tudi bilo. Med letoma 1963 in 1968 je častiti Martin Luther King povedel največjo nenasilno revolucijo v ameriški zgodovini in postal simbol dvajsetega stoletja, enako pomemben kot Gandi in John F. Kennedy. Bil je tudi zadnji od te trojice, ki so ga umorili. Dan pred atentatom, 3. aprila 1968, je pridigal v cerkvi Mason v Memphisu. Svojo zadnjo pridigo z naslovom Bil sem na vrhu gore je končal z nepozabnimi in preroškimi besedami: 'Tako kot vsi bi tudi jaz rad živel dolgo. Dolgoživost ima svoj pomen. Vendar se zdaj ne ukvarjam s tem. Rad bi le uresničeval Božjo voljo. On mi je dovolil, da sem se povzpel na goro. In pogledal sem čez. In videl sem obljubljeno deželo. Morda ne bom prišel tja z vami. Rad pa bi, da nocoj veste, da bomo kot ljudstvo prišli v obljubljeno deželo.' Naslednjega dne so ga umorili, ko je stal na terasi motela, kjer je prenočil. Njegov pogreb je bil 9. aprila in Santi Visalli, zdaj že eden najuspešnejših ameriških fotoreporterjev, ga je prišel posnet. Osrednjega lika ni na teh fotografijah, toda pogled njegove takrat dvanajstletne hčere Yolande, posnet skozi avtomobilsko šipo, priča o Kingovi usodi. Na obrazu lahko razberemo bolečino, dostojanstvo in odločnost (tudi Yolanda bo postala velika borka za državljanske pravice). Za deklico sedi Kingova žena Coretta z okamnelim obrazom; v odsevu vidimo Kingove privržence, hiše, gola drevesa in sivo, še vedno zimsko nebo, simbol obdobja nasilja, ki se še ni končalo.« (Str. 126)

Res, epohalne fotografije, večine se spomnimo, a so vredne ponovnega ogleda. Tudi besedila, kakršno je zgornje in jih komentira več avtorjev, so berljiva in poučna. Knjigo so uredili Margherita Giacosa, Gianni Morelli, Roberto Mottadelli. Gornje besedilo k izbrani fotografiji sem izbral tudi zato, ker bo v kratkem 50 let od njenega nastanka. Poglejmo, katere so še druge fotografije iz »revolucionarnega« leta 1968 v tej knjigi: Usmrtitev vietkongovca, 1. februar, Saigon, Južni Vietnam; Francoski maj, 6. maj, Pariz, Francija; Invazija na Prago, 21. avgust, Praga; Češkoslovaška, Olimpijski pozdrav Črne moči, 10. oktober, Ciudad de Mexico, Mehika. V naslednjem letu pa Človek na Luni in Festival v Woodstocku … Duh časa v podobah.