Zabavo je skrivaj organizirala Iztokova žena Brigita. / Foto: Primož Pičulin

Zanj je vsak dan praznovanje

»Nisem ne star ne mlad, sem le šestdesetletnik. Leta mi niso pomembna, sem pa v času, ko je vsak dan pomemben,« pravi Iztok Kraševec, za prijatelje Gero, ki je čisto nevede v šesto desetletje svojega življenja stopil v velikem slogu.

Šaljivo začneva po­govor: »Iztok Kraševec, rojen 22. 2. 1958, Spodnje Bitnje … davčna, emšo, spol: moški.«

Iztoka poznamo po velikem udejstvovanju v vaterpolu, bil je predsednik NK Olimpija in NK Triglav, je podpredsednik Golf & Country Kluba Kranj ter čisto »svež« član upravnega odbora direktorjev društva za vaterpolo, čigar ustanovitelj je Rotary International.

Zabavo v velikem slogu mu je za njegovim hrbtom pripravila žena Brigita. Ker je Iztok strasten igralec golfa, je vse njegove prijatelje zbrala na Diners golf igrišču v Smledniku.

»Fantje so se vrhunsko pripravili. Z večino skupaj igramo golf in potujemo po svetu, zato lesen voziček za golf ne bi smel biti presenečenje, a je bil. Poimenovali so ga Geromobil. Presežek pa je bil zagotovo plakat, na katerem je bila fotomontaža vrhunskega golfista z mojo glavo,« v smehu pove Iztok. Pojasnjuje, da ni nameraval organizirati zabave. »Morda bi čez leto le počastil svoje najbližje prijatelje.« Nadaljuje: »Vse je bilo zelo skrivnostno, ničesar nisem vedel, še manj pričakoval.« Iztok pravi, da je v letih, ko je marsikaj lahko presenečenje, gre le za to, ali to sprejmeš pozitivno ali negativno. Tokrat je bil presenečenja vesel in je bilo zanj zelo pozitivno.

Med Iztokovimi prijatelji se je nekaj časa ugibalo: bo ali ne bo kandidiral za župana Občine Kranj. Pričakovali so obratno, a Iztok je uradno odjavil kandidaturo. Temu je botrovalo predvsem zdravstveno stanje. »V Kranju sem vrsto let, z vedenjem in znanjem, ki ga imam – sodeloval sem namreč pri mnogih kampanjah – bi bila možnost uspeha velika. Poleg tega poznam veliko ljudi, določeni posamezniki ter organizacije so se obrnile name in mi dale podporo. A po posvetu z zdravniki specialisti sem misel, s katero sem se ukvarjal dva meseca, zavrnil, saj bi bilo glede na leta in poškodbe telesa nesmiselno sodelovati.« Iztoku je pomembnejša individualna eksistenca pred družbeno esenco.

Prepotoval je tri četrtine sveta, več kot leto dni je živel in deloval v Katarju. »Vedno sem sanjal o velikem mestu in izpolnitev je prišla sama od sebe.« Kariernih ambicij ne goji več. »Vse, kar sem želel ustvariti in doživeti, vse, kar sem si zadal, sem dosegel. Rad bi šel še na potovanje s transsibirsko železnico od Moskve do Pekinga, sicer me pa zdaj vodi Goethejeva misel, naj duh potuje.« Iztoku so v teh letih pomembni le še ljudje, za katere lahko reče, da se z njimi dobro počuti, in tudi obratno, oni z njim.