Odločitev ni bila težka

Vrnitev na Šrilanko in obisk Maldivov (1)

Šrilanko sem prvič obiskala pred petimi leti. Navdušila me je, sploh pa sem se zaljubila v njihove banane, ananas, papajo in mango. Ko sem se po treh tednih vrnila v Slovenijo, nisem skoraj leto dni niti pomislila, da bi v naših trgovinah posegla po bananah ali ananasu. Mango še nekako dobiš, medtem ko na papajo nisem naletela nikjer. Pri severnih sosedih sem jo našla na oddelku s tropskim sadjem v eni izmed prehrambnih trgovin, cena je bila pa … – raje ne vprašajte.

Že nekaj časa sem tako razmišljala, da bi deželo nasmejanih ljudi in čaja obiskala še enkrat, zraven pa razmišljala še o Maldivih. Poklicala sem Tuderja, Šrilančana, ki že vrsto let živi na Gorenjskem. V turizmu dela že vrsto let – in kaj bi si lahko želela boljšega na popotovanju kot domačina za vodnika. Je pa treba vedeti, da se ravno zaradi tega njegova Šrilanka razlikuje od drugih. Pri njem so stvari bolj doživete, ogledate si lahko tako razvpite turistične znamenitosti kot tudi odročne kotičke, pokusite marsikaj – od sadja in manioke, okusnih indijskih oreščkov, zelenega čilija do dimljenih rib, pijete svežo kokosovo vodo in na trenutke, kot pravi Angleži, čaj. Lahko se zgodi, da prenočite v kakšnem izmed novih hotelov, kjer morda toplo vodo še načrtujejo, a je okolje, v katerega je hotel umeščen, spektakularno. Lahko se vozite in vozite po ozki cesti, in ko že razmišljate, ali bo vožnje sploh kdaj konec, vas pričakajo takšni razgledi, da vam zastane dih ...

Povprašala sem ga po mnenju glede Maldivov. »Zelo enostavno,« je začel. Razložil mi je, da če bom šla sama, me bo to zelo veliko stalo, ker so Maldivi že sami po sebi precej dragi. Morda bi bil primeren april, začetek maja, ko se sezona zaključuje. »Razmisli in sporoči,« je zaključil.

Tako se je januarja letos pokazala priložnost, da se priključim eni njegovih skupin, ki se je po obisku Šrilanke za tri dni ustavila še na Maldivih. Nisem prav veliko razmišljala, rekla sem da.

(Nadaljevanje prihodnjič)